Gaja Prestor mlada dekleta spodbuja k pozitivni samopodobi

Priljubljeno dekle z naslovnice Cosmopolitana ima na družbenih medijih številne sledilce, ki jim razkriva svojo ljubezen do glasbe, mode in lepote. Gaja je zagotovo dekle, o kateri se bo še veliko govorilo in pisalo! 

► To leto je bilo za vas zaznamovano s priznanjem debitantne pop glasbe, ki ga je podelila založba Menart. Kako se je sploh začela vaša ljubezen do glasbe?

Glasba me spremlja že vse življenje. Starši pravijo, da sem prej pela kot govorila. Kot majhna punčka sem znala na pamet zapeti vse otroške CD in pesmice iz risank. Na začetku osnovne šole sem se pridružila pevskemu zboru in moja profesorica je takoj opazila, da imam v sebi nekaj skritega. Prva me je postavila pred mikrofon, da sem pela pred domačim krajem.

Takrat sem se zaljubila v nastopanje. Vedno sem spremljala pevke po televiziji in doma v sobi vadila pred ogledalom s flomastrom v roki (češ da je mikrofon) ter imela svoje mini koncerte. Občutki, ki jih doživljam, medtem ko pojem, so neprecenljivi. Zame je to droga, ki me omami vsakič znova, ko stopim na oder.

► Zanimivo mi je bilo prebrati, da ste se z violine prešolali na violo. Kdo vas je navdušil za ta inštrument?

Glasbeno šolo sem začela obiskovati kot učenka klavirja, ampak sem si vedno želela igrati violino. A točno tisto leto, ko sem se vpisala v glasbeno šolo, ni bilo več prostih mest za smer violine. Moja želja je bila tako močna, da sem med urami klavirja hodila poslušat dekleta, ki so igrala violine. Ko so učitelji videli, kako močno si to želim, so samo zame odprli še en termin.

Violino sem igrala približno štiri leta, ko pa sem se pridružila šolskemu orkestru, so iskali nove violistke. To se mi je zdel res dober izziv, zato sem se v nekaj mesecih naučila popolnoma nove note in začela igrati violo. Žal sem svoje znanje malo zanemarila po tem, ko sem končala glasbeno šolanje v osnovni šoli, za kar mi je trenutno kar malo žal. A viola me vseeno spremlja doma, da nanjo zaigram točno takrat, ko si zaželim.

► Vse se je potem spremenilo s kitaro, drži?

Kitaro sem si vedno želela igrati iz preprostega razloga – da bi lahko pisala pesmi in se sama spremljala. Doma sem našla staro kitaro, ki ni imela strun. Še isti dan sem si kupila nove in se naučila nekaj akordov. Moram reči, da sem se zelo hitro naučila igrati. Kitara mi vedno pride prav in res sem vesela, da sem se odločila zanjo. Všeč mi je, da me pri igranju kitare ne omejuje šola – v smislu, da bi mi nekdo točno povedal, kaj in kako moram igrati. Ne želim, da to postane obveza, ampak da ostane sprostitev.

► Letos ste krasili tudi naslovnico revije Cosmopolitan in tako postali vzor številnim dekletom. Kaj vam to pomeni glede na vašo izkušnjo s samopodobo v mladosti?

Da sem postala dekle z naslovnice, je bilo zame nekaj najbolj neverjetnega. Od malih nog sem vedno sanjala, da bi se kdaj zagledala v kakšni reviji, kaj šele, da bi krasila naslovnico samega Cosma! Dokler nisem revije držala v rokah, nisem dojela, da se to res dogaja. O svoji samopodobi in preteklosti sem že ogromno govorila, zato se mi zdi, da tega ni več treba posebej poudarjati.

Na kratko, sama sem se kot vsako dekle mojih let v začetnih najstniških letih spopadala z zlobnimi komentarji na družbenih omrežjih in izredno slabo samopodobo. Sama s sabo in z zdravo samopodobo sem se začela ukvarjati takrat, ko sem ugotovila, da sem sama sebi največji zaklad. Dobro se z dobrim vrača in naše življenje je le odsev naših misli.

Verjela sem, da me čakajo dobre stvari. Verjela sem v nemogoče in si vedno postavila cilje, ki so se vsem zdeli nedosegljivi. Dosegla pa sem jih le tako, da sem popolnoma in 100-odstotno verjela in zaupala vase.

► Kaj bi danes svetovali dekletom, ki so se znašla v podobni zgodbi kot vi takrat? Kaj je najpomembnejše?

Vsaka punca (ali fant) mora vedeti le eno stvar. Najpomembnejše je, da se imaš iskreno rad. Poslušati moraš svoje telo in občutke, da najdeš točno to, kar potrebuješ. Včasih je bolje, da si nekaj časa sam s sabo. Nič ni narobe, če se malo oddaljiš od realnega sveta, da najdeš sebe. Zelo pomembni pa so tudi disciplina, vztrajnost, samozaupanje in trdo delo. Nič ne pride kar samo čez noč. Vsak pa mora vedeti, da je vse mogoče, če to, kar počneš, počneš s srcem.

► Vaš prvi singel, ki je tudi vaše avtorsko delo, je nastal v sodelovanju z Žanom Serčičem. Kako sta se našla?

To je kar zanimiva zgodba. Sama sem Žana poznala že kar nekaj časa – odkar se je predstavil v oddaji Slovenija ima talent. Pozneje sem ga začela spremljati na družbenih omrežjih in nekega lepega dne je komentiral posnetek, na katerem sem pela. Tako sva navezala stike, se v nekaj mesecih prvič srečala in že prvi dan ustvarila pesem To je, kar imam.

► Pesem govori o ljubezni. Kaj vam pomenijo odnos, zveza, partnerstvo, kako gledate na to?

V ljubezni sem bila vedno razočarana. Nikoli se ni izšlo tako, kot bi si želela. Včasih sem se počutila res potrto in obupano, češ da je z mano kaj narobe. Sem res zelo odprta in iskrena, moja šibka točka pa je, da se na človeka prehitro navežem. Zato se mi je zdelo, da res potrebujem pesem, ki ne bo govorila o tem, kako je vse lepo, ampak o tem, da včasih ne gre tako, kot si človek zamisli.

Vem, da se je ogromno punc že znašlo v položaju, ko so se fantu popolnoma predale, a vseeno ostale same. Najpomembnejše sporočilo pesmi je, da je to, kar nosiš v sebi, popolnoma dovolj, ampak za tistega, ki bo pravi zate. Ker vsak od nas ljubi in čuti drugače. Odzivi so res dobri! Sploh nisem pričakovala, da se bo vse tako dobro izšlo!

Sprejela me je odlična založba Menart in pesem je v manj kot 24 urah prišla na radije. Ko so mi sledilci začeli pošiljati predelave pesmi in kako jih pojejo na zabavah in dogodkih sem bila najbolj srečno dekle na svet! Res neverjeten občutek.

► Ste vzor številnim, ki vam sledijo na Instagramu, kar ni zanemarljivo, kajne?

Menim, da bi moral vsak, ki sebe imenuje instagramer oz. vplivnež sprejeti odločitev, in sicer, kakšen je tvoj namen uporabe tega omrežja in ali lahko imajo tudi drugi kaj koristnega od tega. Sama se držim glavnih tem: glasba, moda, modeling in make up. Zelo se trudim, da objavljam koristne vsebine in motivacijske vsebine.

Tudi takšne, da se lahko kdo iz njih kaj nauči. Res je izjemen občutek, ko ti kdo napiše, da si mu s kakšno objavo polepšal dan. To je tisto, kar mi daje še večji zagon. Odgovornosti se dobro zavedam. Zato res pazim, kaj in kako objavljam, saj se zavedam, da je veliko mojih sledilcev mlajše generacije.

Besedilo: MIMA // Fotografije: Igor Zaplatil, Andraž Novak

Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec