Gašper Tič, gledališki igralec, režiser, voditelj, pisatelj, lanski žlahtni komedijant, lanski dobitnik viktorja, dramatik - letošnji Grumov nagrajenec in dobitnik letošnje nagrade tantadruj za predstavo Trio, je v 20 letih sodelovanja z RTV Slovenija pustil velik pečat. 11 let je vodil otroško oddajo Iz popotne torbe, zadnja štiri leta Firbcologe, naredil je nekaj silvestrskih oddaj in ustvaril Ana Lizo ... Potem pa čez noč dobil odpoved, o tem pa je ekskluzivno spregovoril za našo revijo.
Story: Dobesedno čez noč so vam vzeli Firbcologe. Kako se je po vseh teh letih uspešnega vodenja oddaje to zgodilo?
Povsem enostavno. Poklicali so me na sestanek k urednici otroškega in mladinskega programa, ki mi je skupaj s še z eno urednico bila dolžna posredovati sporočilo direktorice Ljerke Bizilj, da letos z menoj ne bo obnovila pogodbe za vodenje otroške oddaje. In to po 15 letih.
Story: So vam dali kakšen konkreten argument?
Seveda sem tudi sam vprašal, kakšen je argument za takšno odločitev, in dobil odgovor, da uradnih argumentov ni. To je bilo to. Direktorica mi ni nikoli pogledala v oči, niti se nisva srečala. Sam sem ji poslal prijazen in dostojen, spoštljiv, malo daljši e-mail, na katerega sem dobil suhoparen odgovor v treh stavkih. Vse skupaj se mi zdi zelo grdo. Oddaja se bo seveda nadaljevala, a z drugim voditeljem.
Story: Sta imela z Biziljevo kakšen konflikt?
Nikoli. Sam sem na RTV Slovenija 11 let vodil oddajo Iz popotne torbe, zadnja štiri leta pa Firbcologe. Neuradno sem izvedel, da naj bi bil razlog za odpoved sodelovanja ta, da sem zdaj svetovalec oziroma 'coach' za igro v oddaji Znan obraz ima svoj glas, ki jo predvajajo na Pop TV-ju.
Story: Se je kdaj omenjala konkurenčna klavzula?
Ne, v pogodbi nisem imel nobene konkurenčne klavzule. Z RTV Slovenija sem imel pogodbo avgusta, ko sem oddaje za celo sezono tudi snemal. Sploh pa imaš konkurenčno klavzulo lahko le za konkurenčno dejavnost. Igralsko svetovanje igre pa ne more biti konkurenčna dejavnost vodenju otroške in mladinske oddaje.
Story: Morda bi morali prej vprašati za dovoljenje, ali se lahko pojavite tudi na Pop TV-ju?
Absolutno ne, saj sem tudi pri svoji direktorici v Mestnem gledališču ljubljanskem dolžan pridobiti soglasje samo za igralsko udejstvovanje zunaj hiše. V MGL-ju sem zaposlen kot igralec in na to se veže tudi ta očitek, da kot obraz nacionalne televizije ne bi smel na drugo televizijo. Nisem ne obraz nacionalke ne obraz Pop TV-ja. Lahko sem le obraz Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer sem zaposlen. Torej sem vse dolžan povedati le tam.
Story: Vas je odločitev vodstva RTV Slovenije prizadela?
Seveda me je zadeva zelo prizadela, šokiran sem. Boli me, ker sem oddajo res delal z veseljem in ljubeznijo. Za otroke in skupaj z otroki. Boli me zato, ker je to bila res ena od daleč najbolj organiziranih in pripravljenih oddaj. Vse je delovalo, kot mora. Od A do Ž - od scenaristov, urednice Martine Peštaj do režiserja Marka Naberšnika in celotne izvedbene ekipe, kjer smo res dobro delovali kot celota. Šlo je za kakovostno oddajo, kar se je kazalo tudi v gledanosti. Lani smo zanjo dobili tudi viktorja za najboljšo otroško in mladinsko oddajo.
Story: Se vam zdi, da veljajo na RTV Slovenija različna pravila za različne ljudi?
Seveda, in to je krivično. Poglejte, isti dan, ko so meni dali tako rekoč odpoved, so klicali, ali bi oddajo vodila moja stanovska kolegica, pa čeprav igra v nadaljevanki, ki jo predvajajo na Pop TV-ju. Hkrati se, sploh recimo v razvedrilnem programu, pojavljajo ljudje, ki so na vseh televizijah. Konec koncev veljajo tudi očitno drugačna pravila za sina gospe direktorice, ki pri oddajah služi honorarno na RTV Slovenija in še kje drugje. Tako da gospa direktorica pri svojih odločitvah očitno ni dosledna in ni profesionalna. Upravni svet se že leta ukvarja samo z imenovanjem direktorja. Še novinarje, ki vmes protestno vkorakajo na sejo in zahtevajo svobodo izražanja, ignorirajo. Novinarje seveda podpiram, sramota, da se morajo za svobodo boriti na javni nacionalni televiziji.
Story: Sami nikoli ne uporabite kakšnih zvez?
Za posel mi tudi ni bilo nikdar treba. Zdaj bi na primer lahko poklical gospoda Filija, ki je bil v isti srednji šoli v Kopru kot jaz. A bi prej pričakoval, da bo on poklical mene. Poznam tudi kakšnega poslanca pa še koga, pa jih ne bom. Me pa zelo radi pokličejo za kampanje in različne stvari, ko kaj potrebujejo. Sicer pa dvomim, da so na RTV moje izginotje sploh opazili, saj se upravni svet že več let ukvarja samo z imenovanjem direktorja.
Story: Govori se, da naj bi na odločitev vplivalo tudi vaše izpostavljanje pri zadnjem referendumu ...
Slišal sem marsikaj, kar pa so pač nedokazljive stvari. Dejansko za tovrstnimi odločitvami pri nas vedno stoji politični lobi. Sicer sam ne pripadam nobenemu opredeljeno, a če velja, da si kot svobodomiseln levičar, potem sem levičar. Kar pa se politikov tiče, ne verjamem desnim, ker so desni, levim pa zato, ker so politiki. Tako da nimam z nikomer nič, le javno zagovarjam svoja stališča. In če je to razlog, smo še enkrat priča temu, kar se dogaja in pred čimer si nima več smisla zatiskati oči. Živimo v do konca skorumpirani državi, kjer so šle stvari veliko dlje, kot pa si ljudje mislijo. Ne vidim nobene razlike več med totalitarnim režimom in tem, kar se zdaj dogaja. Direktorica RTV Slovenije Ljerka Bizilj se mi zdi ena od mnogo politično nastavljenih vodij v naši državi, katerih delovanje nima nikakršne zveze z delom, ki naj bi ga opravljali, ampak je spolitizirano in škodljivo. To niso ljudje, ki bi vladali s pozitivno avtoriteto in znanjem, s tem ustvarjali uspeh z zadovoljnimi zaposlenimi, ampak so v bistvu neke vrste sodobni tirani, ki zaposlene, katerih eksistenca je odvisna od službe, držijo v šahu s strahom. Če jim kdo ni po godu, se ga rešijo, 'režejo glave'. Nekoč giljotina, danes 'biziljotina'.
Story: Torej po vašem mnenju strokovnost ne igra nobene vloge več?
Pri nas so vedno bolj nagrajevane ubogljivost, pridnost in osebna lojalnost, ne pa strokovnost ter znanje. Primer je tudi moja nekdanja žena Nataša Ralijan. Zagotovo je zaznamovala slovenski humoristični prostor oziroma sva ga z Ana Lizo oba, a od konca te vloge je na nacionalni televiziji ne vidite več nastopati, razen da sinhronizira neko otroško oddajo. Od njih ni dobila niti ene ponudbe za sodelovanje več.
Story: Odpoved so vam dali pred časom, a ste spregovorili šele zdaj. Zakaj?
Vzel sem si nekaj časa za razmislek. Spregovoril pa sem zato, ker sem gledalcem dolžan resnico. Slišal sem namreč že, da se govori, da sem se sam odločil, da ne bom več vodil oddaje. Širijo laži, ker se hočejo opravičiti oziroma želijo biti na koncu oprani. Spregovoril sem tudi zato, ker če molčiš, sodeluješ pri teh zadevah. In kot tretje, ker si lahko privoščim, da govorim. Na srečo lahko preživim tudi brez nacionalne televizije. Dobro se namreč zavedam, da bo vse to zdaj vplivalo na to, da tam ne bom več dobival ponudb. Sem na t. i. črni listi, čeprav bodo seveda rekli, da take liste sploh ni, ampak dobro vemo, da obstaja. In ne nazadnje sem moral spregovoriti, ker vzgajam z zgledom in sem svojim otrokom to dolžan. Nikakor ne želim, da bi moja sinova zrastla v skorumpirana, razvajena, kapitalistična mulca brez stališča. Poleg tega sem se vedno oglašal in se tudi vedno bom.
Story: Če bi vas zdaj poklicali, bi se vrnili nazaj?
Ne, ker me je oče naučil, kaj pomeni imeti hrbtenico in dostojanstvo. Dokler ta gospa vodi nacionalno televizijo, nimam nobenega interesa priti nazaj. Tudi če bi me poklicali in ponudili 100.000 evrov. Dokler ona tam vlada, mene tam ni. Upam, da bo takih, kot sem jaz, čim več in da bodo gledalci to opazili. Rad bi se zahvalil vsem gledalcem za naklonjenost in podporo v vseh teh letih in jim sporočam, da ne odhajam po svoji odločitvi. Zahvalil bi se tudi ekipi, ki je z mano delala in katere prošnje baje niso pomagale pri direktorici, da bi ostali skupaj. To je to in zgolj resnica ter nič drugega. Baje se vse te odločitve štejejo pod programsko politiko, tako da nihče nima vpliva na take odločitve direktorja.
Napisala Sandra Bratuša
Fotografije Primož Predalič