Glasbenik Gianni Rijavec že nekaj časa s fundacijo Beli golob po svetu širi idejo o miru. Ob tradicionalni poslanici, ki jo je pred kratkim ponesel v svet s Kredarice, pa nam je zaupal, da se kmalu znova vrača na glasbene odre.
Story: Gianni, že vrsto let v okviru fundacije Beli golob prenašate sporočila o miru. Kako je vaše delo sprejeto in s kakšnimi ovirami se srečujete?
Mednarodna mirovniška fundacija Beli golob je posebna, drugačna, zato ljudje včasih ne razumejo njenega poslanstva, namena, pomena. Ni tipična dobrodelna-karitativna organizacija. Osnovno poslanstvo fundacije je širjenje ideje o miru v svetu, in to je zelo širok, za nekatere imaginaren pojem. Včasih slišim očitke v stilu: "Kaj boš s tem? To nima nobenega smisla itd." Očitno se ljudje ne zavedamo trenutka, ki ga živimo, ko iz dneva v dan ali, bolje rečeno, iz ure v uro doživljamo umore, pobijanje, teroristične napade. Postali smo roboti in nas to sploh ne prizadene več! Čedalje bolj sem prepričan, da se mora zgoditi katastrofa, da nas bo streznilo. S fundacijo Beli golob opozarjamo prav na to, da je mir osnova, brez tega ne bo nič! Namen fundacije je torej še kako pomemben: ozaveščati ljudi iz dneva v dan, iz ure v uro, da je sleherni izmed nas odgovoren za mir. Biti moramo čuječni in ne smemo biti naivni. Želel bi, da se ljudje poglobijo in se pozanimajo, kakšen je namen fundacije, in ne sodijo kar tako, ne da bi sploh vedeli, s čim se ukvarjamo. Priznati moram, da so se stvari bistveno spremenile, začetki so bili res težki, ker ljudje niso nič razumeli, zdaj je to veliko lažje.
Story: Prvega januarja ste se v okviru svetovnega dneva miru odpravili na Kredarico in posneli tradicionalno poslanico za mir. Kako je potekala odprava in kakšno je bilo njeno poslanstvo?
To je bila že peta poslanica za mir. Že peto leto zapored 1. januarja v okviru svetovnega dneva miru pošljemo Sloveniji poslanico za mir iz simbolnega kraja slovenstva Triglava - s Kredarice. Pri tem nam vsako leto stoji ob strani helikopterska enota slovenske vojske, ki ob rednem letu na Kredarico (ob zamenjavi meteorologov) pomaga uresničiti projekt. Dovolite, da se tem res odličnim fantom ob tej priložnosti tudi zahvalim. Letošnja odprava, polet na Triglav, je bila res nekaj posebnega, in sicer zaradi ekstremnih vremenskih razmer, močnih sunkov vetra in zelo nizkih temperatur. Piloti so že na Brniku ocenili, da moramo poleteti z največjim helikopterjem. Manjši helikopter se verjetno ne bi 'prilepil' na pristajalno ploščad na Kredarici. Izkušenost pilotov je zelo pomembna in takšen polet je zagotovo podvig, to zmorejo le najboljši.
Tudi branje poslanice pri minus 15 stopinjah ni prav prijetno, in če so pri tem sunki vetra okoli 100 kilometrov na uro, je to še toliko težje. Pa vendar, zmogli smo in poslanica je bila poslana. Dosegljiva je na profilu na YouTubu. Tako kot vsako leto poskušamo biti pri tem kritični, se odzvati na aktualne probleme, ki tarejo našo državo, in kritični do trenutnega stanja v Evropi in po svetu. Smo del globalnega sveta in tudi mi soustvarjamo današnji trenutek. Osnovno sporočilo letošnje poslanice je bilo domoljubje, ki je izginilo, države Slovenije nam v 25 letih ni uspelo pozicionirati tudi kot domovine Slovenije. Povedali smo tudi, da moramo biti čuječni, ker je vsak izmed nas odgovoren za mir med nami in s tem za mir na svetu.
Story: Po dolgem času se znova vračate z zanimivim glasbenim projektom v sodelovanju z godalnim kvartetom. Kakšen izziv je bil to za vas?
To je nova 'zgodba' in to sem jaz. To so moje pesmi, te so v meni in želim, da pridejo do ljudi, da jih slišijo. Osnovni inštrument, s katerim sem živel vse življenje, je klavir. Klavir je bil pri nas vedno doma, črno-bele tipke so me vedno mikale, in še preden sem znal pisati, sem igral klavir. Sem ustvarjal in ustvarjam romantične balade, pesmi za dušo in srce. Tudi s popularno glasbo želim, da se, tako kot na drugih področjih, Slovenija pozicionira doma in v svetu. Tudi to nam še ni uspelo. Do zdaj še nismo ustvarili svoje, naše, slovenske pop identitete. Posnemamo vse tuje in poskušamo konkurirati tujemu. To seveda ni mogoče, kajti soul, rap, r'n'b pa tudi dalmatinski melos, srbski melos ... to ni naše, to je tuja duša in mi ne moremo tako čutiti. Na 'tisoče ton' odlične glasbe teh zvrsti je narejeno tam, kjer to čutijo, in slovenski glasbenik ne more konkurirati. To je velika napaka, ki jo delamo, predvsem glasbeni uredniki na nacionalnih radijskih postajah, ki ne dovolijo, da bi se na našem nacionalnem radiu, ki ga vsi plačujemo, predvajala slovenska melodiozna glasba z značilnim slovenskim melosom, pop glasba, ki 'diši' po Sloveniji. Če želimo slovensko pop glasbo pozicionirati v svetu, mora vsebovati slovensko dušo, slovensko srce, slovenski melos. To poskušam delati, lepe pop balade s slovensko dušo, slovenskim melosom ... Vse skupaj želim povezati s klasično glasbo, torej pop glasba in simfonična glasba - pop-simfo. Moje balade so bile že v osnovi narejene z željo, da so priredbi dodana godala. To se je zdaj zgodilo, na novo so zaživele oziroma šele zdaj so zaživele. Imam odličen godalni kvartet, ki ga sestavljajo akademske glasbenice Špela Tavčar na violini, Kristina Markovič na violini, Polona Praček na violi in Petra Tavčar na čelu, ter odlično pop spremljevalno zasedbo: Matjaž Švagelj (bas, vokal) in Mitja Tavčar (bobni, tolkala). Res odlično zvenimo in komaj čakam, da začnemo s pravimi koncerti za dušo in srce. To bodo romantični koncerti za prave glasbene sladokusce, ki pri slovenski glasbi to pogrešajo.
Story: Sodelovanje je začinjeno tudi s popom in priznanim glasbenim virtuozom Patrikom Greblom. Nam zaupate kaj več o tem?
Ko sem razmišljal, kdo bi naredil priredbe za godalni kvartet, sem se obrnil na prijatelja, kot ste sami dejali, glasbenega virtuoza Patrika Grebla. Odlično je te moje pesmi, kot rečemo glasbeniki, 'zapakiral', da imajo zdaj pridih tudi klasične glasbe. Ostajam torej pri lepih melodijah s slovenskim melosom - navdih za tega iščem v slovenskih narodnih pesmih, naši kulturni dediščini - ki mu dodamo moderno pop priredbo in godalni kvartet. Obvezno je v refrenih večglasno petje. To je ena izmed značilnosti Slovenije, tu smo nepremagljivi, slovenska terca, ki je nepogrešljiva. Poglejte Italijane, sploh ne znajo večglasno peti, nimajo tega v ušesih, so pa v kanconi 'svetovni prvaki', kancona jih je katapultirala v svetovno orbito. Prav to manjka nam, slovenski popularni glasbi, da tisto svoje 'prodamo' v svet in ne 'prežvekujemo', kar je bilo že milijonkrat prežvečeno in nam prodano za visoko ceno.
Story: Nekaj časa niste bili v ospredju z glasbo. Kljub vsemu je to vaša velika strast in ljubezen. Kako nameravate predstaviti in približati poslušalcem novo pesem?
Res je, zanemarjal sem tisto, kar je v meni, in to je glasba. To ne pomeni, da nisem ustvarjal ali vadil klavirja. Klavir je dnevno ob meni, skoraj ni dneva, da ne bi vsaj malo pritiskal na črno-bele tipke. Nastajale so nove melodije in še vedno nastajajo. Prihaja nova pesem oziroma prihaja kar nekaj novih melodij. Kot sem že omenil, so tudi moje starejše balade preoblečene v pop-simfo preobleko. Prihaja pomlad in z njo nekaj svežega, pomladnega, predvsem pa veliko čustev, ljubezni, ki nam danes manjka. Snemal bom tudi videospote in z odlično ekipo pripravljam koncerte, ki bodo nekaj posebnega, drugačnega, to še ni bilo videno in slišano. Povedal sem že, da želim in upam, da bodo pesmi prišle do ljudi, to je zelo pomembno. Danes je poplava vsega in veliko dobrih stvari 'gre mimo', ljudje sploh ne vedo, da se je nekaj zgodilo. Moje pesmi prihajajo iz srca in so namenjene v srce, torej, ljudje, odprite svoja srca in doživeli boste nekaj lepega.
Story: Kaj pa sicer? Kako doživljate ljubezen? Že nekaj časa imate tudi ob sebi čudovito partnerico. Kako drug drugega podpirate pri ustvarjanju? Kolikor vem, je tudi ona velika ljubiteljica umetnosti?
Patricija Simonič je moja punca. Ljubezen je nekaj lepega, ljubezen mora biti spontana, in ne posiljena. Po duši sva si zelo podobna in imava veliko skupnega. Oba izhajava iz tradicionalnih družin in mislim, da je to zelo pomembno. Sva si pa tudi različna in različnost naju bogati, tudi to daje čar življenju, dovoliva si, da sva različna. Patricija ni samo ljubiteljica umetnosti, ampak je umetnica, slikarka in kiparka. Vesel in ponosen sem, da imam priložnost biti zraven pri njenem ustvarjanju, da lahko spremljam, kako nastajata slika ali kip, in jo pri tem popolnoma podpiram. Tudi ona je navdušena nad mojo glasbo, všeč ji je, všeč ji je tudi moje televizijsko delo in mi pri tem pomaga. Oba sva zelo dejavna v mednarodni mirovniški fundaciji Beli golob. Kipec Deček miru, ki je eden od simbolov fundacije, je njeno umetniško delo.
Napisala Mihaela M. Kocbek
Fotografije Adriana Pisk
