Glasbenik Gianni Rijavec je v poletje vstopil z novimi izzivi. Ta letni čas je zanj najbolj kreativno obdobje in po dolgi zimi prinaša številne novosti. Med njimi se je razveselil novega glasbenega projekta, s katerim se znova želi približati slovenskim poslušalcem.
Story: Gianni, nazadnje sva klepetala pozimi. Takrat je bila odposlana poslanica miru, ki jo vsako leto pošljete na prvi dan novega leta. Kako doživljate zimo in kakšni občutki vas prevevajo poleti?
Zima preprosto ni zame. No, malo sem se pohecal, pa vendar je v tem veliko resnice. Sem kot kača, ki pozimi nekako otrpne, ali kot medved, ki se spravi v brlog. Raje imam pomlad in poletje. Spomladi in poleti zaživim, čutim drugačno energijo. Mama pravi, da je bila vročina, ko sem se rodil, bilo je 27. avgusta. Očitno to toploto potrebujem. Sonce mi pomeni veliko, je energija. Zdaj je pravi čas in upam, da bom to energijo dobro in pametno izkoristil za svoje delo in sploh za vse, kar me obdaja, za moje najbližje.
Story: Lepo je spremljati vašo glasbeno kariero, za katero se mi zdi, da jo vedno znova nadgrajujete. Že nekaj časa vas lahko spremljamo v družbi godalnega kvarteta. Kako gradite to zgodbo?
To, kar zdaj počnem, sem resnično jaz, to je moja glasba, ki jo najbolj čutim. Ne zanikam tistega, kar sem počel prej, ponosen sem na svoje delo in ljudi, ki so takrat z menoj sodelovali, vendar sem se šele zdaj resnično našel. Našel sem sebe, svojo dušo, to sem jaz. Pravilno ste ugotovili, da glasbo nadgrajujem. Šel sem v smer, ki je zagotovo odmik od mojega nekdanjega dela. Tudi takrat sem nekako to nosil v sebi, vendar očitno ni bil pravi čas, da vse to dam iz sebe. Vse mora dozoreti, ni treba posiljevati in zdaj je dozorelo. Na splošno me ljudje takšnega verjetno ne poznajo. To je znano ozkemu krogu ljudi, ki je ob meni. Želim, da ta glasba pride do ljudi, ker bo, ko se bo to zgodilo, velik preobrat, tudi na splošno, za slovensko glasbo. Klavir in godalni kvartet vkomponiran v pop spremljavo, to je zdaj moja nova zgodba.
Story: Znani ste po tem, da ustvarjate romantične balade, pesmi za dušo in srce. Pesmi, ki se dotaknejo poslušalcev?
Ja, recimo temu tako. Ni pa nujno, da so to samo balade, so tudi skladbe s hitrim tempom. Skupni imenovalec vsega je pop-simfo zvok. Glasba, ki jo ustvarjam, je koncertna, še vedno zabavna, vendar želim, da ji ljudje prisluhnejo, torej da pridejo na koncert, tako kot na koncert klasične glasbe, in da se imajo lepo, da si napolnijo dušo in srce.
Story: Nekako pri nas še nismo ustvarili tiste slovenske pop identitete. Vedno znova hočemo posnemati tuje in sprejemamo tuje vplive. Kako gledate na to?
To ste odlično ugotovili. Žal je res tako. Nimamo svoje slovenske pop identitete. Po eni strani je kopija neke tuje zahodne pop produkcije, ki jo želimo 'prodajati' kot svojo inovacijo s pridihom soul glasbe, r'n'b, ki nikoli ni bila in ne bo naša duša. Ko poslušam takšne izvajalce, pevce, sploh ne vem, ali pojejo v slovenščini, angleščini, arabščini ... uvajajo celo nosljanje in vokale, ki jih slovenščina sploh nima! Po drugi strani pa želimo kopirati balkansko dušo in ustvarjamo slovensko pop glasbo z melodijami, načinom petja, videzom, ki diši po Balkanu, Dalmaciji in potem govorimo o jugonostalgiji in ne vem kaj še. Ostali smo brez svoje, slovenske pop identitete, brez tistega našega, značilne slovenske kancone. O tem lahko naredimo celo razpravo, ki pa se je številni, predvsem glasbeni uredniki, izogibajo. Oni že vedo, zakaj ... Posledica vsega tega je, da Slovenija nima hita. V 27 letih nam ni uspelo ustvariti slovenskega nacionalnega pop hita. Vse slovenske uspešnice, ki se še danes pojejo, smo ustvarili v 80. letih prejšnjega stoletja. Bile so ustvarjene v Jugoslaviji in tako lahko ugotovimo, da se Slovenija tudi na tem področju, ki je zelo pomembno za identiteto, sploh še ni oblikovala, postavila.
Story: Vaš osnovni inštrument je klavir. To je vaš del, ki vam je še posebno pri srcu. Mi zaupate kaj več o tem, na katerem ustvarjate zdaj?
Ja, klavir je moj osnovni inštrument, ob katerem sem zrasel. Je del mene in je inštrument, zaradi katerega sem hodil v glasbeno šolo. Doma imamo tudi več kot 200 let star pianino znamke Petrof, na katerega sem se naučil igrati. Zdaj je to antikvariat, res je lep, rezljan in ima svečnike. Prav te dni pa sem dobil čisto nov bel klavir, ki je ročno narejen prav zame, po mojih željah, namenjen je mojemu novemu glasbenemu stilu, za moje koncerte v prihodnje. Nanj zdaj ustvarjam, igram. To je nekaj posebnega. Bela barva mu daje poseben čar in kar čutim energijo, ki se bo pojavljala na koncertih. Po naročilu ima tudi vgrajene ledice, tako da je razsvetljen, in to lahko v več barvah, res je unikat in je fantastičen.
Story: Prej sva omenila romantične balade, ne morem pa mimo vaše zadnje pesmi Pogrešam te. Mi zaupate kaj o njej?
Nenehno ustvarjam skupaj z ekipo, torej godalnim kvartetom in spremljevalnim ansamblom. Snemamo nove skladbe in moram povedati, da je vse v živo, torej nobenega računalnika. Glasba tako prihaja iz mojega, naših src, vsak doda nekaj svojega. Skladbe, ki so tako nastale, so Ti si lepa kot pomlad, Ljubezen, Sanje in sedaj zadnja, čisto sveža z naslovom Pogrešam te. Jaz sem napisal glasbo, besedilo Drago Mislej Mef, priredbo za godalni kvartet je naredil Anže Vrabec, za pop ansambel Matjaž Švagelj, odigrali in zapeli smo: moja malenkost klavir, vokal; Matjaž Švagelj - bas, vokal; Arian Krašna - kitara, vokal; Mitja Tavčar - bobni, tolkala in godalni kvartet: Katja Pirjevec, Kati Harej, Maja Hladnik in Petra Tavčar. Verjamem, da bodo ljudje pogrešali dolgo vroče poletje, takrat, ko se bodo začeli jesen, dež, zima in mraz.
Story: Tudi pri tej pesmi ste naredili korak naprej in se povezali s simfoniki. Nastal je nekakšen glasbeni pop-simfo stil in tradicionalnemu slovenskemu popu so dodana godala. Kako gre skupaj ta kombinacija?
To je super kombinacija, želim delati in tudi delam tako, torej povezati simfo in pop in ostati zvest slovenski melodiji. Dodana godala so tisti balzam, ki poboža dušo. No, že sam klavir je nekaj posebnega, je popoln inštrument, in ko pridejo zraven še vsi drugi - godala, kitara, bobni - in vokal, je to popolna zadeva.
Story: Na začetku dolgega vročega poletja, ko je dan najdaljši, pravite, da je upanje v življenje največje. Kakšno bo vaše poletje?
Želim si, da bo vroče, da bo poletje v pravem pomenu besede, delovno (snemanja, koncerti, oddaja Na kavi z Giannijem), in seveda tudi malo oddiha, ki je pomemben, da se napolnijo baterije, kot se temu reče. Res je, sonce je na najvišji stopnji, je največ energije in sonce je upanje, je dan in ni teme. Luč je vedno upanje, če ni luči, ni svetlobe. V današnjem času je vse preveč temačno, predvsem je tema v naših srcih. In tudi slovenska pop glasba, tista, ki jo predvajajo predvsem največje radijske postaje, je temačna, lahko mirne duše rečem, da je zafrustrirana, je odsev duše glasbenih urednikov in potem ni čudno, da nas dobesedno povozijo izvajalci iz republik nekdanje Juge, ker prinašajo toplino, prinašajo luč, prinašajo ljudem upanje. Slovenska pop glasba, ki se predvaja na največjih radijskih postajah, ne daje ljudem tega in ljudje iščejo luč drugje. Sam sem popolno nasprotje vsega tega, čutim luč, sonce, upanje, prinašam svetlobo, in ne temo, mračnjaštvo. Pravijo, da je umetnost izraz časa, v katerem živimo ... Moj čas, moj svet ni temačen, je svetel in z upanjem zrem v prihodnost.
Story: Glede na to, da je poletje in da so številni že pobegnili na počitnice, kako se boste sami oddahnili od vsakodnevne rutine in kje najdete notranji mir?
Zame je oddih doma na naši domačiji in na morju, kamor pobegneva z mojo Patricijo. Morje je nekaj posebnega, je res notranji mir, življenje se ustavi. Vsem želim lepo poletje in poslušanje skladbe Pogrešam te. (smeh)
Besedilo: MIMA // Fotografije: Adriana Piska
