Začelo se je že z rojstvom pred rokom poroda, Flora je namreč na svet prijokala kar pet tednov prej.
Družinica se je zdaj že navadila na vsakdanji ritem in Flora jima je v veliko veselje.
► Nika in Boštjan, imela sta precej načrtov, ki pa so se z rojstvom Flore postavili na glavo. Prišla je kar nekaj tednov prehitro, ampak ste se odlično ujeli. Kakšna je Flora in kako so minili prvi tedni?
Flora je zdrav in živahen novorojenček, ki že kaže znake močne volje. Kot njeni starši je tudi ona nočna ptica, ki zvečer ponočuje, je razigrana in veselo čeblja, zjutraj pa rada dolgo spi. Prvi tedni so minili kot blisk in kar težko je verjeti, da so minili že trije meseci. Rutino smo ujeli in že smo bili na mini počitnicah. Flora je uživala, obiskali so jo tudi že skoraj vsi najini prijatelji in družina, tako da so bili prvi meseci zelo pestri.
► Nika, porod vaju je kar presenetil, in čeprav je Flora prišla prehitro, se je vse skupaj dobro končalo. Česa ste se najbolj bali ob prihodu otroka?
Porod naju je res presenetil, Flora je prišla kar pet tednov prehitro. Rodila se je v mariborskem UKC, kjer so za naju res dobro poskrbeli. Ginekologinja porodničarka in zdravnica leta Maja Lampelj z ekipo, babica Sara, vsi visoko usposobljeni ljudje, brez katerih si ne znam predstavljati, da bi tako gladko teklo. Na tem mestu se želim tudi globoko zahvaliti celotni ekipi tako na porodnem oddelku kot v porodnišnici in jim izreči globoko spoštovanje za delo, ki ga opravljajo. Ker naju je prihod hčerkice presenetil, tudi ni bilo časa veliko razmišljati, ampak priznati moram, da me ni bilo strah. Verjetno zato, ker sem čutila, da bo vse v redu.
► Kako sta doživljala prve trenutke z otrokom?
Ker je Flora nedonošenček, je svoje prve dni preživela na oddelku za intenzivno nego, kjer je osebje bedelo nad njo in skrbelo, da si je hitro opomogla. Že po malo več kot tednu dni sva lahko odšli domov. Prve skupne trenutke sem posvečala predvsem temu, da sva se dojili in se navajali na ta način hranjenja, saj sem v UKC po pogovorih z usposobljenimi sestrami spoznala, kako pomembno je dojenje in se odločila, da bom dala vse od sebe, da nama uspe in steče.
► Materinstvo ženske spremeni in nenadoma pride v življenje nova odgovornost. Kako ste jo sprejeli?
Če si toliko star kot jaz, se že prej kdaj srečaš z odgovornostmi in tudi na splošno se imam za odgovorno, skrbno in ljubečo. Vse svoje življenje sem imela odgovornosti, kot otrok recimo za šport in živali, ki te veliko naučijo o tem, kaj pomeni skrbeti za druga živa bitja in zase. Kot novopečen starš se kot večina velikokrat počutim negotovo in neveščo, vendar se trudim uporabljati zdravo pamet in dati svoji punčki vse najboljše po najboljših močeh.
► Ste si kdaj predstavljali, da bo tako, kot je? Ali ste imeli drugačne predstave, ko so vam o tem govorile prijateljice?
V bistvu si nisem veliko predstavljala, ker tudi nasploh v življenju nisem velik načrtovalec in oba z možem se bolj prepuščava toku. Moje prijateljice so zelo različne in prihajajo iz različnih okolij, tudi njihove družine in pogledi na vzgojo, družino in življenje so različni. Imam prijateljice, ki so za družino in otroke popolnoma spremenile življenje, se preselile na deželo in uživajo v vzgajanju otrok, ter takšne, ki poleg krasne družine vodijo tudi uspešno podjetje. Sama poskušam najti neko sredino, ki bo ustrezala nam, da bomo srečni in zadovoljni, poslušam nasvete in tudi velikokrat prosim, da mi svetujejo. S prijateljicami se veliko pogovarjam, vesela sem, da jih imam večino še iz osnovne in srednje šole in da si stojimo ob strani v slabih časih in skupaj praznujemo ob dobrih.
► Veliko staršev danes v hitrem tempu življenja ne najde pravega časa za vzgojo otrok. Kako gledata na to? Mar otroke sploh še lahko vzgajamo?
Ta tema se mi trenutno zdi še zelo oddaljena, kot sem že povedala, sva oba s Čukijem bolj človeka trenutka, tako da nekih resnih pogovorov o vzgoji še nisva imela. Verjamem, da vsak starš vzgaja svojega otroka, kot misli, da je najbolj prav in najboljše, in verjamem, da si jih večina vzame tudi dovolj časa. Predvsem mislim, da je najtežje reči ne, da otroku z lepimi očkami kdaj rečeš, da česa ne sme, ne more dobiti ali ne sme narediti, to mi gre že pri najinih hišnih ljubljenčkih zelo slabo od rok in ljudje, ki ju spoznajo, pravijo, da sta razvajeni, ker smeta skakati po kavču, prosita za hrano … (smeh) Jaz pa pravim, da je to zato, ker ju imam zato, da ju imam rada in da jima je z mano lepo, in ne zato, da bi ju mučila. (smeh)
► Steklo vama je tudi dojenje, čeprav ima veliko mater s tem težave. Če je treba, se podojita tudi v javnosti. Kako gledate na to?
Da, res je steklo. (smeh) Začeti dojiti in potem vztrajati je, kot sem sama izkusila, kar zahtevno in potrebuješ veliko volje in energije. Ne pravijo zastonj, da je to polna zaposlitev, saj nama vzame tudi osem ur na dan ali več, a ko prebereš o vseh pozitivnih lastnostih tega najbolj naravnega načina hranjenja otroka, ni veliko za razmišljati in je vredno truda. Z dojenjem v javnosti nimam težav, kot rečeno, je to najbolj naravno in najbolj zdravo, zato ne razumem, zakaj bi koga motilo, če to počnem. Tudi ne razumem mamic, ki se skrivajo po straniščih restavracij, da tam podojijo, kdo si pa želi jesti tam, kjer drugi opravljajo druge potrebe? Sama še nisem doživela negativnega odziva v javnosti in mislim, da ga tudi ne bom. Slovenija je odprta, ljudje so ozaveščeni in sprejemajo dojenje ter ga tudi pozdravljajo.
► Pravijo, da matere po porodu doživljajo različne hormonske in druge spremembe. So se kaj poigrale tudi z vami?
Kar nekaj mitov kroži o nosečnosti in obdobja po porodu. Vedno, ko slišim za kakšnega, se vprašam, ali je mit ali resnica. (smeh) Ampak nihanje razpoloženja in neobvladljivi izlivi solz so resnica. Doživela sem jih na lastni koži, nekaj dni po porodu, ko se mi je vsaka najmanjša stvar, ki se ji v normalnih okoliščinah nasmejem in ob njej zamahnem z roko, zdela kot nekaj najhujšega na svetu in me porinila v neutolažljiv jok. Še zdaj, ko se spomnim, mi gre na smeh, kako sem sem jokala samo zato, ker so me v UKC vprašali, ali lahko prestavijo mojo posteljo. (smeh)
► Vemo, da ste že od nekdaj precej aktivni in da tudi zdaj, ko je prišla Flora, že pridno delate v sklopu agencije, ki jo imata z Boštjanom. Kako gledate na delovne matere, ki so aktivne že takoj po porodu?
Da, res se nisem ustavila. Imam kar veliko energije in željo ter voljo delati. Ko sam ustvariš neke stvari, težko kar vse pustiš za leto ali dve. Se je pa spremenil način dela. Veliko stvari opravim od doma, po računalniku ali telefonu, manj je sestankov in prisotnosti na dogodkih. Hvala bogu imam ekipo, sodelavce Timija, Aljaža, Nino, Tanjo in mojega Čukija, ki so prevzeli del mojega dela, razumejo, da me ni, in me dobro zastopajo ter izpeljejo stvari tako, da so naročniki več kot zadovoljni.
► Imeli ste tudi že nekaj dogodkov. Kako je šlo v spremstvu Flore?
Flora je trenutno prva v mojem življenju in tako bo še nekaj časa, si pa kdaj utrgam nekaj uric, ko jo popazi moja mama ali Čuki, in uredim potrebno. Za zdaj nam to dobro uspeva in smo vsi zadovoljni, december je bil pester in vesela sem, da smo ga poslovno dobro izpeljali, prav tako pa se veliko posvečali drug drugemu in novi članici ter se veliko crkljali in uživali.
► Mnogo mamic ob prihodu prvega otroka precej komplicira. Kakšni ste sami in kako gledate na te stvari?
Da, verjamem, da drugi to vidijo kot kompliciranje. Mislim, da gre predvsem za skrb in negotovost, ki jo mlade mamice občutijo. Nobena ne bi rada, da bi zaradi lahkomiselnosti otrok imel posledice, kar je razumljivo. Menim, da ne kompliciram in da izbiram zlato sredino. Če je meni fino in se dobro počutim, bo to občutila tudi moja družina in to energijo bom prenesla na otroka in moža. Saj vsi vemo, da smo ženske steber družine, zato moramo biti zdrave in močne, potem bo taka tudi naša družba. Malo šale, v kateri se skriva kanček resnice. (smeh)
Besedilo: MIMA // Fotografije: Igor Zaplatil
