Mnogi imajo na brezskrbne šolski dni različne spomine. Asociacija na šolo in prvi razred je pri glasbeniku Dadiju Dazu težka torba, gužva za malico in divjanje po hodnikih. Slednje ga je sicer zelo motilo, saj ni bil najbolj miren dečko.
»Enkrat sem jo skupil, ker sva se s sošolcem na hodniku zaletela in sem imel počeno ustnico,« se dogodkov spominja Dadi Daz, ki pravi, da ga je v prvi razred, na prvi šolski dan, v šolo spremljala mama. »Seveda sem bil radoveden, kdo so novi otroci, ki jih bom spoznal, saj nisem hodil v vrtec in so bili sošolci zame velika uganka. Kasneje pa sem v šolo hodil skupaj s starejšima sestrama in sošolcem Tedijem. A še prej smo vsi doma zavijali zvezke in knjige zame. Res sem se veselil vstopa v šolo. Dobil sem vse novo tudi torbo. Močno sem si želel v šolo s kolesom, vendar mi ga starši takrat niso dovolili, ker je bila pot prenevarna. Malo se mi je zamerila učiteljica, ko me je zamenjala za punčko, zaradi daljših blond las, pa vendar sva se odlično razumela,« je v smehu zaključil Dadi Daz.