Dvaindvajsetletni košarkar, ki si kruh služi v ameriški ligi NBA, si takrat, ko ima prosto, rad privošči odklop s prijatelji.
Ko je še živel v Ljubljani, so večkrat obiskali katerega izmed nočnih klubov, a Goran ni bil pogosto na plesišču. “Ne znam plesati, zato je takrat, ko zberem pogum in zaplešem, res bolje, da me nihče ne vidi. Zaradi moje višine vse deluje nekoliko čudno … Ko smo imeli v šoli plesne vaje za valeto, je učitelj prišel do mene in mi rekel: Ti si pa gotovo športnik. Ko sem mu odgovoril, da ima prav, je dodal: Vidim. Predolge korake delaš.”