Goran iz Kmetije: Njegovo poslanstvo je pomoč invalidom

2. 2. 2009 | Vir: Lea
Deli
Štiriinpetdesetletni lev se je pokazal v vsem svojem sijaju. V Kmetiji kot človek, ki zna biti pravi prijatelj pa tudi zarjoveti in pokazati zobe, zunaj šova kot velik človekoljub!

Izdeluje otroška igrala, je kipar in slikar, a najpomembnejše – svoje poslanstvo vidi v pomoči invalidom.


Verjetno nihče v Kmetiji ni bil deležen toliko različnih komentarjev kot Goran! Odlično se je ujel z Rusom Alexandrom in Mojco, v njemu sovražno nastrojenem taboru pa je bil med drugimi tudi Sergej, ki je Gorana premagal v areni. A tu se zgodba ne konča, saj sta tako Goran kot Sergej iz Kočevja. “Izogibal se mu ne bom, na pijačo ga pa tudi ne bom vabil. No, na njegovo željo pa bi z njim spil kavico,” pravi Goran o svojem nasprotniku ter nadaljuje optimistično o Alexandru: “Fant je iskren, pošten, direkten in takšen sem tudi jaz. Z Alexom nisva imela nobene taktike oziroma nisva igrala – takšna sva.”

Pomaga invalidom
In čeprav v šovu ni bilo videti, Goran večino svojega dela posveča invalidom, predvsem z različnimi pripomočki, ki jim lajšajo življenje. “Po Sloveniji imam veliko prijateljev invalidov, ki sem jim pomagal s svojimi unikatnimi in ročno narejenimi izdelki, kot so posebna kolesa, od lezi koles do tistih na ročni pogon, kolesa polovičke, tricikli in priklop za invalidne osebe. Imam tudi program invalidskih pripomočkov, kot so naglavna tipala, različne stojke za postavitev invalidne osebe iz njenega vozička, naprava za branje knjig brez pomoči rok, naprave za pasivno razgibavanje rok, nog, stopal oziroma gležnjev,” našteva Goran svoje izume.

Zamisli so, denarja pa ni
Med drugim je Kočevar že marsikateremu invalidu naredil dvižno ploščad oziroma dvigalo, novih zamisli pa mu nikoli ne zmanjka. “Če bi zmagal v Kmetiji, bi denar vložil v projekte za invalide,” pravi Goran, ki ima pripravljenih že nekaj novih idej.

“Poskušal bom narediti še nekaj stojk za postavitev invalidne osebe na noge, napravo za pasivno razgibavanje celega telesa, avtomatizirano posteljo za obračanje invalidne osebe, napravo za skupinsko razgibavanje nog za domove starejših občanov,” mu vrejo ideje na površje, a v ozadju je vedno zavest, da trenutno nima dovolj finančnih sredstev za uresničitev. “Vse svoje znanje in inovativnost bom posvetil osebam na invalidskih vozičkih in upam, da mi bo medijska prepoznavnost pri mojem trudu, ki ga že nekaj časa vlagam, pomagala.”

Nika je njegov navdih
Goran pa se ne posveča le invalidnim osebam, ampak se je pred kratkim začel ukvarjati tudi z izdelavo otroških igral. “Navdih mi je dala moja vnukinja Nika,” pravi z otroškim veseljem v očeh. In Nika je tudi navdih, da se v Goranu prebudi umetnik.

“Moja umetniška plat se je ves čas kazala v Kmetiji, in to z izdelovanjem velikih in malih projektov, kot so ograja z vrati na pašniku, klopce, kuhalnice, lesene žlice, tlačilka za žgance, obeski za okoli vratu z gravuro, lesen glavnik, korita za rože, kabina za prhanje in še bi lahko našteval,” pravi Goran, ki je poleg inovatorja tudi slikar. “Najraje slikam portrete v tehniki olje na platno, izdelujem pa tudi kiparska dela, vodomete, izdelke iz stekla, v katere rad dodam vodo, izdelal pa sem tudi patent protivetrnih podstavkov za sveče.”