V osrčju Slovenskih goric, natančneje v Stari Gori pri Svetem Juriju ob Ščavnici, stoji stara oljarna, v kateri za kakovostno bučno olje skrbi že tretja generacija oljarjev.
Leta 1928 je Alojz Kocbek kupil posestvo in se leto pozneje začel ukvarjati z mlinarstvom in oljarstvom. Znanje in izkušnje je z ženo Antonijo prenesel na sina Antona, ta pa na svojega potomca Gorazda. Ta je kot tretja generacija oljarjev bučno olje le še oplemenitil in ga popeljal v svet, kjer je danes čedalje bolj iskano.
Gorazd nadaljuje družinsko tradicijo in ohranja dobro ime ter vrhunsko kakovost pridelave bučnega olja. Kakovost olja, ki je tudi uradno zaščiten slovenski proizvod, pa so prepoznali širom po svetu, zato se Kocbekovo olje izvaža na različne kontinente v različne države po svetu.
"Danes strmimo k temu, da na trgu ponujamo bučno olje, ki je narejeno izključno iz slovenske surovine po stari tradicionalni metodi. Ponujamo najbolj čista in kakovostna naravna olja, narejena na stari strojni opremi iz izbranih semen, ki jih za nas pridelajo lokalni kmetje in so dozorela na poljih še neokrnjene narave," pove Gorazd Kocbek, ki predstavlja že tretjo generacijo oljarjev iz Svetega Jurija ob Ščavnici.
"Pri nas ohranjamo tradicijo, ki jo je začel že moj ded. Stroji in prostori so še vedno takšni, kot so bili pred leti. Vse skupaj ima danes že pridih nostalgije. Res pa je tudi, da tehnologija ni dosti drugačna od tiste pred sto leti. Tudi če bi naredili novo oljarno z novimi stroji, bi bil način pridelave dejansko skoraj enak, gre le za večje, drugače oblikovane ali bolj zmogljive stroje, stiskalnice. Pri predelavi bučnega olja uporabljamo izključno slovensko surovino, ki daje najvišjo možno kakovost olja, in sicer tako po okusu kot po sestavi hranilnih vrednosti. Najpogostejša semena so slovenska golica, gleisdorfer ter nove sorte opal, maximal in rustikal. Vendar pa morajo ta ustrezati predpisani kakovosti oz. končni izdelek mora ustrezati točno določenim predpisom oz. zahtevam. Žal nekateri proizvajalci pri nekaterih oljih že uporabljajo bučnice kitajskega izvora, saj so veliko cenejše. Na srečo pa se z njimi ne da dosegati dobre kakovosti in potrošniki kmalu to opazijo in posegajo po boljših oljih. Želel bi si, da bi potrošniki to še hitreje opažali in s tem pripomogli k ohranjanju kakovostnega slovenskega bučnega olja."
Zaščitena geografska označba
Štajersko prekmursko bučno olje je od leta 2012 tudi originalni slovenski izdelek, zaščiteno z geografsko označbo. "Mi to olje proizvajamo že več kot 87 let in tako je nastala prav posebna strast, s katero nadaljujemo svoje poslanstvo. Ker je bučno olje povezano z ljudmi, s katerimi smo v nenehnem stiku, nam to daje še poseben navdih. Ponosni smo, da imamo in pridelujemo izdelek, ki je edinstven in ga ne najdemo vsepovsod. Ko nas obiščejo ljudje iz drugih koncev Slovenije ali drugih koncev sveta in vidijo, kaj in kako delamo, so naravnost navdušeni. In prav njihovi odzivi, nam dajejo še dodatno motivacijo. Vrhunsko bučno olje, spoštovanje do njega in tradicije ima svetlo prihodnost in vse to je ljubezen na prvi pogled," prizna Gorazd. Žal pa je na trgu veliko nekvalitetnih olj, ki so deklarirana kot bučna olja, pa vendarle to niso.
"V prvi meri pri izbiri takšnih olj prevladuje nizka cena in zato potrošniki ne dobijo tega, kar bi morali. So pa za to delno krivi sami, da se ne prepričajo, po kakšnem izdelku posegajo. Potem so delno krivi tudi trgovci, ki ne dopuščajo priložnosti kakovostnim slovenskim izdelkom. No, slednje se v zadnjem času spreminja in trenutno je trend pri trgovcih ravno to, da so začeli iskati in ponujati tudi izdelke iz manjših domačih obratov in s tem dobre kakovosti," pove Gorazd.
Kulinarična posebnost
Bučno olje lahko uporabimo skoraj vsepovsod. Je le vprašanje okusa in naše drznosti.
"Največjo napako pa delamo, če bučno olje uporabljamo samo pri solatah. Kot primer vam lahko zaupam, da smo svoje olje ponesli tudi v različne države po svetu in da so recimo v arabskem svetu najboljši kuharji prestižnih restavracij naše olje začeli kombinirati v kulinariki in pri tem sploh niso pomislili na solate. V jedeh, ki smo jih okušali v Hongkongu, smo tako že poskusili telečjo terino z bučnim oljem, v Bahrajnu popolno kombinacijo bučnega olja s sorbetom iz manga in jogurta. Možnosti je skratka nešteto, če si le upamo. Naše olje je po novem prisotno tudi v najvišji stolpnici na svetu, in sicer v restavraciji At.mosphere, ki je v Burdž Kalifu v Dubaju na 422 metrih višine. Tamkajšnji chef bučno olje kombinira h glavnim jedem. Znan ameriški kuhar Peter X. Kelly je prav tako velik ljubitelj našega bučnega olja in ga uporablja v vseh svojih štirih restavracijah v Ameriki. Pri nas doma ga uporabljamo kot dodatek k testeninam, rižu, ajdovim žgancem, v juhi, kot preliv čez sladoled, pečemo šarkelj z bučnim oljem, delamo skutin namaz z bučnim oljem in še in še. Splošno mnenje je, da bučnega olja ni primerno segrevati, saj naj bi postalo škodljivo. Dejstvo je prav nasprotno. Bučno olje prenese višje temperature in ga za pripravo hrane lahko mirno uporabite tudi tako, da ga segrevate in s tem obogatite okus jedi. Vse pa je seveda odvisno od vašega okusa," še pove Gorazd. "Moja žena že pospešeno pripravlja knjigo receptov, ki bo vsebovala vse na temo buč in bučnega olja. Uporabniki bodo tako dobili še vrsto namigov, kje in kako ga lahko kombinirajo."
Gourmet over Mura
Da je bučno olje tipično za severno-vzhodni del Slovenije, priča tudi dejstvo, da se številni gostje odpravijo v oljarno Kocbek, ker spoznajo stari način predelave 'zelenega zlata', kot ga imenujejo domačini. Prav zaradi tega se je Oljarna Kocbek pridružila tudi novemu projektu Gourmet over Mura. "Gourmet over Mura je zamišljen kot kulinarični izlet sedmih ponudnikov, ki smo se združili z namenom, da ob spoznavanju Pomurja gostom ponudimo nekaj več. Na skupni poti lahko obiskovalci izberejo svoje kulinarično doživetje in si prilagodijo obisk posamezne domačije, kjer lahko spoznajo različne družinske zgodbe. V projektu Gourmet over Mura se gost lahko poda od naše oljarne do Vinarstva Marof, šunkarne Kodila, pivovarne Bevog, gostilne Rajh, vinarstva Steyer in Domačije Firbas. Zamišljen je kot kulinarični izlet, pri katerem gost dobi izjemen vpogled v družinske skrivnosti in okusi Pomurje v pravem pomenu besede."
Besedilo: ZA // Fotografije: Aleš Kocbek