Gregor Gruden: “Prihodnost sta moja otroka”

25. 2. 2016 | Vir: Story
Deli
Predstava je črna komedija, ki se posmehuje tistemu delu malomeščanstva, ki živi v izobilju. (foto: Primož Predalič, Peter Uhan)
Primož Predalič, Peter Uhan

Tokrat smo po premieri predstave Kos plastike ujeli simpatičnega Gregorja Grudna, ki nam je predstavil svojo ljubezensko zgodbo z gledališkimi odri.

Story: Zdaj vas lahko med drugim gledamo v predstavi Kos plastike.

Tokrat igram Mihaela, internista iz berlinske družine, ki zaradi časa, ki ga posveča poklicu, ne opazi, da ima na intimnem področju marsikakšen manko. Vse to ugotovi šele takrat, ko z ženo, ki jo igra Iva Krajnc, najameta hišno pomočnico, ki bo skrbela za njunega otroka. S svojo prisotnostjo ta v njiju sproži razmišljanje o tem, kaj je v resnici smisel njunih življenj, kaj jima manjka ... Stvari pa se potem odvrtijo tako, da si boste morali predstavo priti pogledat v MGL. (smeh)

Story: V njej, kot že omenjeno, igrate z lepotico Ivo Krajnc. Kako se ujameta?

Ne igram samo z lepotico Ivo Krajnc, ampak tudi z lepotico Tino Potočnik. Z obema smo se super ujeli in res je krasno delati z njima. Obe sta izjemni igralki, tega, da sta lepotici, pa jima pač ne zamerim. (smeh)

Story: So vas starši spodbujali za ta poklic ali se je to pravzaprav zgodilo po naključju?

V bistvu gre za veliko naključje. V srednji šoli me je veliko bolj zanimala glasba, v nekem trenutku pa nisem vedel, kaj bi počel sam s sabo, zato sem se pridružil impro ligi in ugotovil, kako mi je fajn. Takrat sem spoznal, da je to nekaj, v čemer bi se lahko našel ...

Story: Katera vloga je bila v vaši karieri najbolj markantna?

Od zunaj ne vem, vem pa, da je bila zame prelomna vloga v predstavi Pes pizda in peder, ki smo jo igrali v MGL. V njej sem odigral lik, za katerega sem mislil, da ga znam odigrati, ampak saj veste, kako je ... Ljudje se včasih takšnih vlog še bolj bojimo, ker je še vedno kanček dvoma, da nam morda ne bo uspelo. Je pa na koncu odlično uspelo, saj smo s soigralci in režiserjem naredili super predstavo, na katero sem še zdaj ponosen. Glede na odzive publike in glede na to, da je vsakič razprodano, pa mislim, da je tako igralcem kot tudi gledalcem predstava všeč.

Story: Kaj pa, če bi si lahko dodelili vlogo, kakšna bi bila? Si v kakšni vlogi že dlje časa želite nastopiti?

Moram reči, da ne. Mislim, da je to posledica tega, da sem gledališče vzljubil pozneje, skozi delo, in ne skozi željo, ki bi obstajala od prej. Zato je vsaka vloga, ki jo dobim, neki izziv in v njej vedno poskušam najti nekaj inspirativnega.

Story: Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Si kaj posebnega želite uresničiti, doseči, poskusiti?

V resnici so moji načrti za prihodnost najbolj vezani na moja otroka. Želim si, da bi odrasla v dva zadovoljna človeka, spravljena s svetom.

Napisala Kaja Milanič
Fotografije Primož Predalič, Peter Uhan

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču

Nova Story že v prodaji

Story 08/2016

Story 08/2016, od 18. 02. 2016