Gregor Ravnik pripravil večer, poln presenečenj, na odru so se mu pridružili tudi znani obrazi.
Pred dvema letoma je Gregor Ravnik prav na odru Poletnega gledališča Studenec začel svojo samostojno pot. Tokrat se je na Studenec vrnil brez voditelja, z novimi avtorskimi skladbami, gosti in koncertom, ki je prepletel opero, slovensko popevko, akustiko, ples in zgodbe o ljudeh.
Nekateri kraji človeka preprosto počakajo. Poletno gledališče Studenec je za Gregorja Ravnika eden takšnih. Pred dvema letoma je tam naredil prvi velik korak na samostojno glasbeno pot, tokrat pa se je na isti oder vrnil z dvema letoma izkušenj več in novo skladbo Veter, za katero je sam napisal besedilo.
"Veter je včasih res zelo podoben življenju. Na trenutke te malo premetava, kdaj te odnese v pravo smer, včasih pa ne piha tako močno," pravi Gregor.
Koncert je odprla Raiven, s katero sta občinstvo najprej popeljala v operni svet z Granado, nato pa v bolj poletno in intimno zgodbo Sliko z morja. Skladba je nastala pred desetletjem na Ugljanu in se je lani vrnila v novi podobi. Med njima se je skozi leta iz glasbenega sodelovanja razvilo iskreno prijateljstvo.
"Najina komunikacija je pogled. Veliko se smejiva. Če naju kdo opazuje, si misli, da nisva normalna," pravi Raiven.
Španski melos je bil ena od rdečih niti koncertnega dogajanja, pri čemer je kitara Marka Hrvatina s svojimi strunami povezovala operni sijaj, popevko in bolj intimne trenutke. Gregorjev glas je tako skozi večer dobival različne obraze – od mogočno opernega do toplega in skoraj šepetajočega.
Med občinstvom je bila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki jo je Gregor pozdravil z anekdoto o njuni stari šali, da bi ga postavila na nočno omarico. Po koncertu mu je vrnila z besedami, ki so hitro postale eden od najbolj odmevnih trenutkov večera: "Uživala sem v kakovostni glasbi in zame je Gregor, naj mi drugi ne zamerijo, trenutno res najboljši moški vokal v Sloveniji." Je iskreno podala svojo oceno.
Posebno mesto je imela skladba Ko mene več ne bo, ki jo je Gregor zapel v akustični izvedbi ob spremljavi harmonike, trobente, kitare ter vokalov Monike Avsenik in Sare Lamprečnik. Predsednica je priznala, da je bila nad izvedbo ganjena: "Ne vem, če ni danes presegel samega sebe. Gregor je ena sama kakovost."
Eden najbolj ganljivih trenutkov pa je prišel iz občinstva. Na oder je povabil 12-letnega Maja Vrečarja iz Vojnika, velikega ljubitelja njegove glasbe. Skupaj sta zapela Torek, skladbo, ki je Gregorju prinesla zmago na Melodijah morja in sonca.
"To so bile moje sanje," je po nastopu povedal Maj, ki že tri leta doma prepeva Gregorjeve pesmi. Za velikega pevca je bil to majhen trenutek. Za 12-letnika pa morda eden tistih, ki ostanejo za vse življenje.
Na odru se je Gregorju pridružila tudi Eva Boto, s katero sta zapela S tabo mi je lažje vse. Skladba je nastajala z mislijo nanj že od samega začetka. "Če s kom, sem rekla, hočem zapeti to skladbo z njim. Na koncu sem se že smejala, da sem jo bolj zanj napisala kot zase oziroma za naju. In ko sva prvič zapela, sem rekla: to je to," pravi Eva.
Večer sta s plesom obogatila Arnej Ivkovič in Nina Gerič, ki sta skladbi Zate nadela novo podobo dunajskega valčka in zgodbo o zaupanju. Koncert se je sklenil s skladbo Za vse čase, plesom in lučkami med občinstvom.
V približno dveh urah se je tako prepletlo vse, kar danes sestavlja Gregorjevo umetniško pot – od opere, slovenske popevke in avtorskih skladb do duetov, plesa, prijateljstva in osebnih zgodb. Od let s Triom Vivere, prek Slovenske popevke in zmage s Torkom na Melodijah morja in sonca, do samostojnih koncertov, gledališča, muzikalov, opere in lastne glasbe.
Studenec je bil pred dvema letoma začetek. Tokrat je postal dokaz, kako daleč je umetnik vmes prišel. "Ta oder je moj poletni dom, ta ambient pa eden najlepših, kar jih imamo v Sloveniji," pravi Gregor.
In morda je prav zato Veter prišel ob pravem času. Včasih človeka premetava, drugič ga odnese točno tja, kamor je želel. Tokrat ga je prinesel nazaj tja, kjer se je vse začelo – le da je bil glas, ki je takrat šele začenjal svojo samostojno zgodbo, danes že glas umetnika z lastno publiko, lastno glasbo in svojo potjo.
Poglejte tudi: