Halid Bešlić: “Ne morem brez ljubezni!”

“Ko primem mikrofon, ne glede na to, ali je v dvorani 50 ali 500 ali 50 tisoč ljudi, sem ves v pesmi, vse dokler ne neham peti.” (foto: Story press) Story press
Vir: Story
17. 12. 2016

Po več kot 20 studijskih albumih, ki jih je Halid Bešlić izdal, po 35-letni pop-folk in etno glasbeni karieri, mnogo koncertih, tudi v Sloveniji, nas s svojimi čustvenimi pesmimi ponovno nagovarja, da se mu na božični večer, 24. decembra, pridružimo na Gospodarskem razstavišču na velikem balkanskem koncertu.

Story: Se vam s pesmijo Ja bez tebe ne mogu da živim (Brez tebe ne morem živeti), ki prekipeva od čustev, obeta še ena uspešnica?

Pesem je nastala spontano, saj sem po naključju spoznal ljudi, ki ustvarjajo srbsko nadaljevanko Ubice mog oca (Morilci mojega očeta): scenarista Natašo Drakulić in Predraga Antonijevića, ki je tudi režiser, v seriji pa tudi igra, Maja Šipovac, katere boter sem. Pogovarjali smo se o tem, da posnamemo pesem, ki vsebuje temo iz nadaljevanke. Besedilo in glasbo je napisal Mirko Šenkovski Geronimo, aranžma pa Samir Kadirić. Tako smo hkrati posneli spot in tudi nadaljevanko. Pravzaprav je spot sestavljen iz delčkov iz nadaljevanke in so v njem vsi igralci.

Story: Že dolgo niste posneli nič novega, ali ta pesem napoveduje nov album?

Imam pripravljenih že precej pesmi, lahko bi šel takoj v studio, ampak decembra imam veliko nastopov, med drugim v Zagrebu v dvorani Vatroslava Lisinskega, v Beogradu v Sava centru, za novo leto nastopam v Sarajevu, kar precej bom zaseden. Januarja, februarja pa bom posnel nov album. Sicer pa za snemanje v studiu potrebujem 15 dni.

Story: Vse vaše pesmi so čustvene, kako se počutite med izvajanjem?

Vsako pesem doživljam, kot znam in vem, ne znam drugače. Menim, da je to to. Ali bo to komu všeč ali ne, je nekaj povsem drugega, ponavadi je tudi drugim všeč. Na koncertih obiskovalci ne ostanejo na svojih sedežih, večina vstane, čustva so močnejša in jih ponese.

Story: Kako se počutite po koncertih?

Če je koncert uspešen, je ta občutek celo boljši od denarja, ki ga dobiš. Po drugi strani se ukvarjam še z drugimi posli, ampak v pesmi je nekaj, kar je močnejše od tega, saj gre za čustva, ki jih prikličem s petjem. Za obiskovalce koncerta so to čustva, zame pa občutek, ko od teh ljudi dobim povratno informacije. Ta mi pove, da sem dobro naredil, kar je največja sreča. Večje sreče ni!

Story: S katerimi posli se pravzaprav še ukvarjate?

Imam črpalko in motel v Sarajevu.

Story: Bi lahko dobro živeli od tega?

Precej velik kredit sem vzel, posel sicer gre, ampak dokler ne odplačam kredita, glede poslov ni nič zagotovljeno. V glasbi pa je kredit moja kariera, ki sem ga že zdavnaj 'odplačal', ker mi glasba prinaša to, da lahko od nje lepo živim in da delam to, kar imam najraje na svetu.

Story: Držite z družino skupaj?

Tako je, drugače to ne gre, skupaj smo močnejši.

Story: V pesmi pojete, da brez nje ne morete. Brez česa vi ne morete?

Nikakor ne bi mogel živeti brez družine in glasbe. Sicer pa ta stavek, da brez nje ali njega ne moreš, ponavadi izreče vsak, ki je zaljubljen. Vsak je kdaj zaljubljen, ta stavek je globoko v ljudeh. Sam ne morem brez ljubezni, prav tako brez pesmi. Osebno tega ne znam razložiti, ampak drugače ne znam, kar ljudje občutijo.

Story: Kar se čustev tiče, so na Balkanu glede tega res plodna tla.

Ves Balkan in Mediteran imata v svoji kulturi veliko iz arabskega sveta in v glasbi je zaznati veliko žalosti, melanholije, hrepenenja. Hrepenenje pa je podobno upanju.

Story: Kako si razlagate to, da vas imajo ljudje za legendo?

To je posledica tega, da imam za sabo dolgo kariero, v kateri sem se dokazal. Potem ti ljudje spontano sami rečejo, da si legenda.

Story: Je to tudi zato, ker se petju predate?

To je ena od mojih odlik, ki je ne morem spremeniti, tudi če bi hotel. Enostavno sem takšen, tega si nisem mogel nikoli pojasniti. Lahko govorim, kar hočem, ampak ko primem mikrofon, ne glede na to, ali je v dvorani 50 ali 500 ali 50 tisoč ljudi, sem ves v pesmi, vse dokler ne neham peti. Najboljši prijatelj mi je dejal: "Tebi je vsaka pesem, ki jo odpoješ, kot da ti je zadnja!"

Story: Zakaj albumov ne snemate pogosteje?

Na začetku sem snemal pogosteje, se pravi pred 35 leti, ko je bilo pomembno, da si stalno prisoten in imaš kontinuiteto. Bili so drugačni časi, ampak z zorenjem sem od snemanja albuma vsako leto to spremenil na snemanje v dveh letih in zdaj album posnamem na tri, štiri leta. No, vsake toliko je treba posneti kaj novega, ker je tudi samo življenje takšno. Ljudje želijo nekaj novega, osvežitev. Pesmi, ki ostajajo med ljudmi, vedno izvajam na koncertih, saj občinstvo želi slišati čim več starih pesmi, čeprav na koncert prihajajo zaradi novih pesmi. Torej, na koncert jih pripelje nova pesem, stara pa jih zabava.

Story: Se strinjate s tem, da na koncerte prihajajo predvsem zato, da kaj doživijo, zaradi čustev?

Bo že držalo, da na koncert pridejo zaradi čustev, ampak pridejo tudi zaradi tega, ker vedo, da na koncertu nikoli nisem odpovedal. V Ljubljani imam stalno dobre koncerte, že vsa ta leta, odkar prihajam, od koncertov v Hali Tivoli do koncertov v Križankah, na Gospodarskem razstavišču, tudi na Jesenicah je bilo vedno dobro. Ljudje vedo, kaj lahko pričakujejo na mojem koncertu, imajo standard, na katerega so se navadili in pod katerega jaz ne grem. Pojem, ne bojim se pesmi in to je to. Včasih mi paše peti tiste lažje, včasih težje, s katerimi se pevci dokazujemo, kakor kdaj.

Story: Se je vam še treba dokazovati?

Ne, ni, ampak je dobro, da je na albumu osem različnih skladb, in če je osem, deset pesmi, mora biti vsaka drugačna. Takrat je album uspešen. Če so si pesmi med sabo podobne, je na albumu dejansko le ena pesem.

Story: Ste si pri raznovrstnosti pomagali s snemanjem duetov?

Sem, k snemanju duetov so me vabili kolegi, ampak v nekem trenutek sem jih imel dovolj in jih trenutno več ne želim snemati. Najraje imam, ko album posnamem sam in so na njem tako balade kot hitrejše pesmi, stilsko različne. Zame je to to.

Story: Kdaj zapojete za lastni užitek?

Pogosto pred koncertom momljam melodije ali grem v gostilno in začnem peti, da vnesem pozitivno energijo, kjer se pojavim. Malo se hecam.

Story: Kako je z vašim zdravjem?

Tako tako, zdaj imam povišan sladkor. Tako hodim v fitnes na stezo, če ne morem ven. Pomembno je, da se gibam. Rad bi tudi malo shujšal, čeprav sem hedonist. Sicer pa sem precej pozitiven, večni optimist.

Napisala Suzana Golubov
Fotografije Story press

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story50/2016

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 50/2016

Story 50/2016, od 08. 12. 2016