Anja in Igor Anić: Vse o njuni 'krstni' poroki

Najprej čestitke, gospod in gospa Anić. Kako se počutita zdaj, ko sta mož in žena?

Anja: Hvala za čestitke. Za naju je bila ta poroka v Franciji bolj kot ne zgolj formalnost in nama ni pomenila toliko, kolikor nama bo tista poleti, ko bodo prisotni tudi najini družini in najboljši prijatelji. Mislim, da zato še nisva dojela, da sva zares že mož in žena. Zato tudi še ni prvih zakonskih sprememb. (smeh) Tudi priimka še nisem spreminjala in še vedno sem v glavi Anja Polanec. Mislim, da bo junija vse drugače ...

Sta si izmenjala kakšne lepe zaobljube, misli ...?

Ne, tudi to hraniva za poroko v Splitu. No, vsaj jaz, upam, da ste s svojim vprašanjem dali kakšen namig tudi Igorju, ki je tudi sicer kar precej pozoren moški, in verjamem, da bom tudi takrat pozitivno presenečena.

Kako bi opisala prvo poroko? Je bila uspešna in takšna, kot sta upala, da bo?

Igor: Če vprašate Anjo, bo rekla, da je bila to dobra vaja za 'pravo poroko' in predvsem v vednost njej, da je bolje, da organizacijo prevzame ona. Kajti to poroko sem organiziral jaz in verjamem, da so bile stvari, ki bi jih ona naredila drugače, ampak glede na to, da je bila v tem času v Sloveniji, jaz pa sem zadevo organiziral tu - v samo dveh dneh - je bilo na koncu vse dobro. Najpomembnejše je, da sva se midva in gosti (upam) imeli lepo. Zanimivo je bilo tudi, da sta bili priči moj soigralec Damir in njegovo dekle Marija, ki se bosta poročila dan pred naji­no 'pravo' poroko. Hecno je tudi, da bosta sinu Zacku krstna botra drug par z enakimi imeni. Zabavno naključje ...

Kdo je prišel na poroko in ali sta dobila kakšna lepa, zanimiva in uporabna darila?

Anja: Na poroko sva povabila Igorjeve soigralce z družinami in nekaj drugih prijateljev, ki sva jih spoznala tu, v Rennesu. V ekipi, kjer igra Igor, je res super timski duh in tudi žene igralcev se med sabo zelo dobro razumemo - velikokrat organiziramo skupna kosila, večerje, družinske piknike, zato res čutiva, kot da so naji­na druga družina, in bilo nama je v čast, da so bili del najine poročne zgodbe. Kar se tiče daril, je v Franciji navada, da se podari ali denar ali pa se napiše seznam želja. Midva seznama želja nisva imela, ker je bilo vse organizirano tako na hitro, da o tem sploh nisva razmišljala, niti nama ni bilo pomembno. Pomembno nama je bilo, da vsi pridejo in da se skupaj zabavamo.

Anja, pred poroko ste obiskali Slovenijo in družino. Kako je bilo? So vaši starši prvič videli Zacka?

V Sloveniji sem bila sama z Zackom, saj je imel Igor klubske obveznosti. Z Zackom sva odšla v Trbovlje, od koder prihajam, in ostala z mojimi nekaj več kot teden dni. Bilo je fantastično! Oče je prvič videl Zacka, mami pa naju je obiskala že prej v Franciji. Vsi, še posebej moje tri sestre in brat, so bili zelo veseli, da so spoznali najinega sinčka. Tokrat sem šele prvič opazila, kako zelo prav pride pomoč, ko sestre ali mama čuvajo otroka in imaš lahko kakšno urico ali dve za svoje obveznosti. Zack je bil obkrožen z njihovo pozornostjo in ljubeznijo, jaz pa sem lahko opravila vse obveznosti v miru. To zdaj, ko smo znova sami v Franciji, zelo pogrešam.

Anja, kje ste našli svojo obleko in kako ste si jo zamislili?

Glede na to, da je bila poroka formalnost, je najprej sploh nisem imela namena kupiti, a sem si kot modna navdušenka hitro premislila. V mislih sem imela malce drugačno obleko, ki jo bom lahko kombinirala z nečim, kar tudi sicer najraje nosim - usnjem. Želela sem si kratko obleko z veliko volumna, in ker sem vedela, da jo bom v tako kratkem času težko našla, sem imela res veliko srečo, da mi jo je bila Evelina iz ArtModa pripravljena sešiti v treh dneh! Z rezultatom in njenim delom sem bila zelo zadovoljna, saj je bila obleka po mojih zamislih in jo je tudi zašila tako, da je uspešno zakrila odvečne kilograme, s katerimi se še borim.

Koliko priprav gre zdaj za drugo poroko in koliko se je veselita?

Igor: Anja ima pod nadzorom celotno organizacijo in jaz se ne pritožujem nad tem.

Anja: Res je, Igor mi je prepustil celotno organizacijo, seveda ga vprašam za mnenje glede vsega in se na koncu skupaj odločiva, ampak jaz sem tista, ki išče ideje, ki kontaktira ljudi in piše povpraševanja. Pravi mali projekt je in res je veliko vsega, upam, da česa pomembnega ne pozabim in se spomnim šele na poročni dan. Pričakovanja so velika in upam, da bodo izpolnjena. Kolikor se je veseliva, toliko se hkrati bojiva, če bo šlo kaj po zlu.

Bo ta v Splitu bolj 'pravljična'?

Anja: Ja! Poroka bo najprej v katedrali, potem pa naprej zabava na veliki terasi ob morju, na odprtem. To, kar sem si vedno želela ... Morje, ljudje, ki nama veliko pomenijo, dobra glasba, dobro vzdušje ... Če nama le dež ne zagode.

Anja, ste kaj vraževerna nevesta? Boste nosili nekaj modrega, izposojenega, starega in novega?

Ne, nisem vraževerna, vsaj kar se tega tiče ne. Vseeno pa se morda odločim za 'nekaj modrega, izposojenega, starega in novega' bolj iz tradicije in običajev kot pa vraževerja.

Bo Zack do takrat že hodil in nesel prstane do oltarja ali je še premajhen za ta podvig?

To bi bilo res super, vendar bo takrat star dobrih deset mesecev in mislim, da bo še premajhen za samostojno hojo do oltarja, toda kdo ve, naš fant je zelo napreden, morda bo tudi v tem. Bo pa zagotovo zvezda najine poroke, saj bo ta dan hkrati tudi njegov krst, zato si zasluži prav posebno pozornost.

Kaj pa vajino poročno potovanje? Kam si želita pobegniti?

Nekam eksotično. To bo najino potovanje, samo za naju dva, Zacka bo čuvala babica. Jaz navijam za daljno Avstralijo ali Bali, Igor je bolj za Maldive ali Havaje. Kdo ve, kam naju pot popelje, prav gotovo pa to ne bo celodnevno poležavanje na plaži, ampak aktiven 'honeymoon', ker sva oba bolj avanturistične narave in nama ni do celodnevnega poležavanja na plaži. No, morda pa naju Zack do takrat tako utrudi, da si bova želela samo miru in ležanja ... in stiskanja. (smeh) Kdo ve ...

Napisala: Manja Plešnar

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču