Na ljubljanski tržnici smo v začetku meseca srečali zelo zanimivo ekipo kuharjev, ki so se zbrali v podporo slovenskim lokalnim pridelovalcem hrane.
Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je namreč izzval znane Slovence, da se pomerijo v pripravi enolončnice iz lokalnih, svežih sestavin, ki jih kljub zimi lahko najdemo na slovenskih vrtovih in tržnicah, in tako pokažejo, da je mogoče kljub zimskemu izboru iz lokalnih sestavin pripraviti zdrave, okusne in zanimive jedi, ki so jih pripravljale že naše babice. Namen dogodka je bil podpreti zdravo, lokalno pridelano hrano in ozaveščati o njenem pomenu, za kar se dr. Šoltes zavzema že ves svoj mandat.
Prepričan je, da je lokalno pridelana hrana pot do zdrave prihodnosti vseh nas. Ta je namreč bolj kakovostna, varna in zdrava. Ni podvržena dolgemu transportu in skladiščenju, zato je bolj sveža, z manj konzervansov in barvil. Ima več vitaminov in hranilnih snovi, ki so pomembne za naše telo. S krajšanjem prehranskih verig tako prispevamo k boljšemu zdravju, večji kakovosti življenja, pa tudi vzdržnosti zdravstvenih sistemov.
Stroški bolezni, povezanih s hrano, namreč pomenijo velik del vseh izdatkov za zdravstveno oskrbo. Poleg zdravja sta pomembni tudi spodbujanje domačega kmetijstva in ohranjanje podeželja. Večja poraba lokalno pridelane hrane bi spodbudila domače kmetijstvo, nova delovna mesta na podeželju in v živilskopredelovalni industriji. Bolnišnice, šole in vrtci so pomemben segment in možen porabnik lokalno pridelane hrane.
S tem bi prispevali k boljšemu zdravju naših najšibkejših skupin, večji socialni koheziji in zmanjšali revščino, še zlasti na ruralnih območjih, kjer je brezposelnost višja. Dvig samooskrbe za 1 odstotek pa v Sloveniji lahko ustvari do tisoč novih delovnih mest. Pridelava lokalne hrane pripomore tudi k ohranjanju poseljenosti podeželja in vzdrževane krajine, manj bo zaraščenih površin, kar spodbuja tudi razvoj turizma.
88 ton hrane pristane v smeteh
Ne smemo prezreti dejstva, da v Evropski uniji letno zavržemo 88 milijonov ton hrane, medtem ko si kar 55 milijonov Evropejcev niti vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. Samo paradižnika v enem letu v EU zavržemo za 377 tisoč ton, kar so nesprejemljive številke, ki kažejo tudi naš odnos do prehrane. Krajšanje prehranske verige pomeni tudi manj nepoštenih trgovinskih praks, s katerimi veliki trgovci manjše in šibkejše kmete pogosto potiskajo v nemočen položaj. Tesnejša povezanost med pridelovalci in končnimi porabniki pa pomeni tudi manj posrednikov, zato je lažje doseči pošteno ceno za pridelke.
Pri lokalno pridelani hrani je lažji tudi nadzor kakovosti. Pridelana je namreč na podlagi slovenskih standardov in normativov, bolj pregledna pa je tudi celotna veriga preskrbe s hrano. Da bi se na naših krožnikih znašlo čim več zdrave, lokalne hrane, je na pomoč priskočilo kar nekaj znanih Slovencev. Slovensko hrano so zastopali: pobudnik dogodka – evropski poslanec Igor Šoltes, pevka Alenka Godec, novinarka Danica Lovenjak, kuharski blogar Sašo Šketa, predstavnica Društva prijateljev mladine Moste-Polje Estera Popovič ter kuharski chef iz restavracije Evergreen Kaval David Vojvodić.
Ljubljanski čušpajz
Za 10 oseb potrebujemo: 1 dcl kakovostnega oljčnega olja, ½ kg čebule, pol bele, pol rdeče, 1 kg svinjine (svinjsko pleče ali vrat), 1 kg korenčka (pol rdečega in pol rumenega), 1 večji gomolj zelene, 1 srednje veliko peteršiljevo koreninico, 1 večjo kolerabo, 3 manjše gomolje koromača, 1 manjšo bučo butternut ali hokaido, 1 zrelo, na drobno narezano hruško, ¾ kg krompirja, 5 dag moke za zgostitev, peteršilj, česen, sol, poper, lovorjev list, majaron, timijan (lahko tudi druge začimbe po okusu)
Priprava: Vso zelenjavo skrbno operemo, očistimo ali olupimo in narežemo na manjše koščke. Meso narežemo na kocke, ki naj bodo primerno velike za na žlico. V velikem loncu segrejemo olje in dodamo čebulo, ki jo popražimo. Med praženjem čebulo posolimo in zalijemo s čisto malo vode, da se lepše razpusti, postopek ponavljamo, dokler čebula ne postane kremasta, takrat dodamo na kocke narezano meso, ki ga dušimo, dokler ne spremeni barve in se zmehča. Dodamo česen in počakamo, da zadiši, ter dodamo še narezano zelenjavo (razen krompirja), ki jo dušimo skupaj z mesom, da iz nje izvabimo več okusa.
Zalijemo s toliko vode, da so vse sestavine prekrite in ostane še nekaj rezerve za krompir, ki ga dodamo naknadno. Posolimo, popopramo, dodamo začimbe in kuhamo na zmernem ognju. Ko je meso mehko in krompir kuhan, zmešamo v hladno vodo nekaj žlic moke in naredimo gladko maso (pazimo na grudice), ki jo prilijemo v enolončnico, da poveže sestavine – med tem močno mešamo, da se moka pravilno razporedi. Postrežemo v kruhovih skledicah ali v krožniku. Preden jo postavimo na mizo, posujemo povrhu še malo nasekljanega svežega peteršilja.
Besedilo: Anja P. Kontrec // Fotografije: David Vojdič
