Vsestransko nadarjeni igralec, ki ga že kar nekaj časa lahko spremljamo v seriji Reka ljubezni.
Bili ste del serije Usodno vino in zdaj vas gledamo v Reki ljubezni. Kaj ste se naučili v eni in kaj drugi?
Pri seriji Usodno vino sem se bolj seznanjal z novim načinom snemanja. Zaradi tega ni bilo večjih presenečenj, ko smo začeli snemati Reko ljubezni. Vse zgodnje ure, hitro posneti prizori, nenadne spremembe besedila so me naučili, kako dozirati energijo pri igri in delu.
Kje ste bolj uživali?
Veliko bolj uživam pri snemanju Reke ljubezni, ker bolj poznam ekipo in ker zgodbo spremljam od začetka.
Je biti bolj v ospredju tudi večji pritisk?
Z večjo izpostavljenostjo nimam težav. V bistvu se sploh ne počutim, da sem v ospredju. Tako in tako je izpostavljenost odvisna od vsakega posameznika.
Vaš lik v seriji Reka ljubezni je zelo spreten mizar. Imate tudi vi kakšno rokodelsko ustvarjalno žilico?
Sam sem bolj neroden, kar se najbrž včasih vidi tudi v seriji. (smeh) Sicer sem pa kot otrok izdeloval lutke iz pene, papirja in vsega odvečnega materiala. Najbrž bi danes tudi lahko kaj spacal, če bi me posedli za polno mizo krame.
Ukvarjate se tudi z glasbo. Spomnimo se vas, ko ste na Dnevih slovenske zabavne glasbe nastopili s pesmijo Jutro v Tivoliju. Je to vpliv očeta Marka Boha, sicer zdravnika, a tudi glasbenika, ki med drugim deluje v skupini Nula Kelvina?
Z očetom sva že od malega skupaj poslušala glasbo in zraven pela. Od Zabranjenog pušenja do Beatlov in Nirvane.
Je bila v vaši družini v ospredju bolj glasba kot gledališče?
V družini je bila veliko bolj v ospredju glasba kot gledališče. Sta me pa starša vseeno vpisala v lutkovno delavnico in pozneje spodbujala, da se včlanim v gledališke kroge. Da sem danes poklicni igralec, se moram najprej zahvaliti staršem, potem pa prijateljem. Od njih sem dobival največ spodbude.
Prej sem omenila jutro. Kakšno je za vas idealno jutranje prebujanje in kakšno je v realnosti?
Nimam idealnega jutra. Idealno jutro je, če ne zamudim na vajo, snemanje ali predstavo. (smeh) Moja jutra so vedno kratka.
Delate tudi v Lutkovnem gledališču – zakaj ste se odločili, da boste v roke vzeli tudi lutke?
Z lutkami se srečujem od malih nog in osnovne tehnike animacije spoznamo tudi na akademiji, zato mi sodelovanje pri predstavi Zajčkova hišica ni bilo tuje. Menim, da je lutkovni svet zelo velik in da se iz leta v leto samo še širi. Možnosti so neskončne in preproste (preprosto ni enostavno), zato si želim ostati v njem.
Igrali ste tudi v filmu Razredni sovražnik. Bi si v prihodnje želeli snemati več filmov ali serij?
Trenutno igram v zelo veliki seriji, zato ne vem, ali bi zmogel še kakšno. (smeh) Si pa želim snemati do konca svoje kariere in komaj čakam čas, ko se bodo druge slovenske serije lahko postavile Reki ljubezni ob bok ali pa jo celo presegle.
Katera je vaša najljubša serija?
To je pa težko vprašanje. Všeč so mi serije z razvejeno in poglobljeno zgodbo: Twin Peaks, Breaking Bad, Westworld itd.
Besedilo: Ksenija Sedej // Fotografije: arhiv Pop TV
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču