Igralec, ki ga spremljamo v seriji Reka ljubezni, pri ljudeh najbolj ceni radovednost.
Pred dvema letoma ste diplomirali na AGRFT. Je vaša mama, igralka Vesna Jevnikar, vplivala na to, da ste se odločili za igralski poklic?
Ko sem se ogreval za idejo, da bi se vpisal na AGRFT, je vplivala bolj v smeri, da se ne bi. Ko je videla, da sem se odločil, me je podprla.
Ste v otroštvu pogosto obiskovali gledališče?
Večinoma sem hodil v Prešernovo gledališče Kranj, kjer mama dela, in na kakšno lutkovno predstavo. Nič kaj prepogosto. Bolj kot predstave mi je v spominu ostalo zaodrje, kamor sem lahko po predstavah prišel raziskovat. Kostumi, scenografije, vonj cigaretnega dima v garderobah.
Kot gimnazijec ste igrali v mladinskem filmu Distorzija. Si želite več filmskih in televizijskih vlog ali vas zanima predvsem delo v gledališču?
Predvsem me zanima, s kom in kaj delam. Zainteresirana in povezana ekipa z dobrim tekstom ali scenarijem v roki je vse, kar si kot ustvarjalec želim. Pa naj bo to na odru ali pred kamero.
Kakšni filmi vas navdihujejo?
Navdihujejo me predvsem skandinavski filmi. Cenim minimalizem, naturalizem.
V seriji Reka ljubezni igrate Mirana Štamcerja. Kaj je bil največji izziv pri vživljanju v vlogo?
Večjih izzivov z vživljanjem v vlogo nisem imel. Na začetku je bil sicer velik izziv, kako se znajti v svetu nadaljevank. Treba je delati hitro, učinkovito, biti pozoren na več kamer hkrati. Na srečo je toliko dela, da ti stvari hitro pridejo v kri.
Kaj vas navdušuje poleg igralstva?
Navdušuje me mnogo stvari! Zelo rad potujem, rad sem v naravi, srfam, skejtam, kolesarim in se vozim s kajakom. Med drugim tudi ustvarjam iz lesa, popravljam in restavriram stara kolesa. Veseli me delo na mojem vrtu. Učim se masaže, meditiram, berem in še in še! Navdihne me tudi lep sončen dan.
Menda ste želeli postati veterinar in socialni delavec. Zakaj ste si premislili?
Za oba poklica sem preobčutljiv. Bil sem na stažu na kliniki za male živali in bruhal po prvi sterilizaciji mačke, pri kateri sem asistiral. Morda bi lahko bil socialni delavec, ampak se mi zdi, da bi določene zgodbe prevzel nase, jih jemal preveč osebno, kar bi me pri takem delu oviralo.
Vam sočutje koristi pri igralskem poklicu?
Da. Koristi mi pri vživljanju v občutke, malo manj pa v ohranjanju samega sebe v tako intenzivnem okolju.
Kaj najbolj cenite pri ljudeh?
Radovednost.
Nekje sem prebrala, da ste vegetarijanec. Zakaj ste se odločili, da ne boste jedli mesa?
Iz več razlogov. Predvsem zaradi vpliva, ki ga ima mesna industrija na naš planet. Tudi zato, ker nisem zmožen pogledati nobenemu živemu bitju v oči in mu prerezati vratu. Menim tudi, da smo kot družba popolnoma odtujeni od tega, da je zrezek, ki je zapakiran v trgovini, nekdaj hodil po vseh štirih, imel čustva, življenje in svojo zgodbo. Predvsem pa zato, ker se kot vegetarijanec fizično počutim bolje.
Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografija: arhiv Pop TV
