Ronja Matijevec Jerman igra glavno žensko vlogo v mladinskem pustolovskem trilerju Pojdi z mano, ki je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel največ nagrad – kar pet – med drugim tudi nagrado občinstva. S 15-letno dijakinjo Gimnazije Ljubljana, dramsko-gledališke smeri, ki za svoja leta deluje zelo zrelo, smo se dobili na prijetnem klepetu, tako nam je med drugim zaupala, kako je sploh prišla do svoje prve profesionalne vloge, ki ji je povsem spremenila življenje.
Ronji je za avdicijo za film Pojdi z mano povedal sošolec, saj je vedel, da jo to zelo zanima.
"Najprej nisem imela namena iti, ker je bila sobota in se mi ni dalo. V prvem krogu sploh nisem nič pričakovala, ko pa sem se začela prebijati iz kroga v krog, pa so rasla tudi moja pričakovanja. Bolj sem se začela truditi," je povedala najstnica, ki je morala na prvi avdiciji povedati 'vic' in že takoj na začetku navdušila ustvarjalce. Kljub temu, da se je prijavilo več kot 1000 otrok, med njimi 400 deklet, je režiserja Igorja Šterka najbolj prepričala ravno Ronja, saj je imela poleg videza tudi sproščen nastop in fenomenalno igro. "Spomnim se, da smo bili na kosilu pri babici, in medtem ko sem bila jaz zgoraj v sobi, so po telefonu poklicali moja starša ter jima povedali, da sem izbrana. Nato sta me poklicala v kuhinjo in mi povedala veselo novico. Najprej sem se zadrla, sploh nisem šla jest, ampak takoj klicat vse svoje prijateljice. Morala sem to deliti z drugimi, da sem se lahko sprostila in se zavedala, kaj mi je dejansko uspelo. Prijateljice so bil zelo vesele, saj niso tega pričakovale kot tudi jaz ne," je spomine obudila simpatična rjavolaska, ki je nato dva meseca vsak konec tedna imela vaje z režiserjem Igorjem Šterkom in učiteljico igre Tijano Zinajić.Ronji so se seveda pridružili še trije fantje, njeni soigralci Ivan Vastl, Matija Brodnik in Mak Tepšić, s katerimi so šli čez scenarij in se pripravljali na svoje vloge.
"Na začetku nam je bilo nerodno, nihče ni preveč govoril. Že po enem tednu pa smo se sprostili in postali prijatelji. Tudi po koncu snemanja smo obdržali stike in sedaj smo še večji prijatelji," je povedala 15-letnica in dodala, da so film snemali mesec in pol, med poletjem 2015. Zgodba filma je večinoma postavljena v gozd, snemali pa so po gozdovih po celi Sloveniji. "Snemanje je bilo zelo zanimivo, dokler niso prišle na vrsto scene, ki so zahtevale fizično pripravljenost, saj te nimam. Sem pa spoznala toliko lepih krajev po naši državici, ki jih drugače nikoli ne bi," je navdušeno povedala Ronja, ki so jo med drugim očarale tudi jame, čeprav je bilo tam veliko žuželk, česar se ni najbolj razveselila.
Si želi postati igralka?
Nadobudna najstnica se pred tem filmom nikoli ni profesionalno ukvarjala z igro, čeprav hodi na dramski/impro krožek že od četrtega razreda. "Igranje me je povsem potegnilo noter in odločila sem se, da bo to moje delo. Sem pa šele v prvem letniku, zato ne razmišljam, kam bom šla naprej. Zagotovo bi rada delala nekaj, kar je povezano z igro. Bom videla, ali bo to AGRFT. Čeprav najbrž bom šla vsaj poskusit. Me pa poleg filma zanima tudi gledališče," je razkrila svoje načrte mlada Ljubljančanka, ki se je v zadnjem času navdušila nad ameriško igralko Kathy Bates. "Gledala sem jo v seriji American Horror Story. Vedno igra take 'odštekane' like in všeč mi je način, kako jih odigra. Ni tipična hollywoodska zvezda, ki stavi samo na svoj videz. Slovenske filme pa gledam manj, kot bi si to želela. Žal se v Sloveniji dela premalo filmov, imamo pa zagotovo veliko dobrih igralcev. Gledala sem muzikal Tisoč in ena noč, v katerem me je navdušil Domen Valič," je še razkrila. 15-letnica prizna, da ji največ pomenijo družina in prijatelji, ki jo spodbujajo in se z njo veselijo ob uspehih. Njena največja opora pa so starši. Tudi zaradi očeta, ki je snemalec, se je že v zgodnjih otroških letih znašla pred kamero, sicer le domačo.
"Očija sem vedno prosila, da me posname za kakšne kratke filmčke, malce sem se 'afnala'. Ker je videl, da me to zelo zanima, mi je za konec šolskega leta kupil celo manjšo kamero, ki jo lahko uporabljam tudi za šolske projekte ali naloge. Čeprav priznam, da sem raje pred kamero kot za njo. Oči pa mi svetuje, da se ne sme vrteti vse okrog mene, da naj bom normalna in 'skulirana'," je povedala Ronja, ki se vsak dan bolj sooča tudi s prepoznavnostjo. "Zadnjič me je skupina punčk, 11, 12 let starih, prepoznala na avtobusu. Ena se je obrnila k meni in mi rekla: 'Živjo, Ronja, rada bi ti povedala, da zelo dobro igraš.' Nisem vedela, kaj naj rečem, bila sem prijetno presenečena in uspelo mi je reči samo hvala," je v smehu še povedala nadobudna mladenka.
Barbara Majič