Konec minulega leta je na male zaslone prišla nova nanizanka Mame, ki je zrasla iz istoimenske gledališke uspešnice in se loteva tem, povezanih s sodobnimi mamami, z njihovimi življenji, otroki, moškimi.
Pogovarjali smo se z igralkami, ki so upodobile mame, sicer pa so scenarij za gledališko predstavo napisale kar same.
Vesna Slapar
Vsaka mama je drugačna in zato zanimiva
Vesna Slapar igra mamo Tatjano, urejeno, pedantno in organizirano osebo, kar seveda pomeni, da se stvari lahko tudi porušijo. Sicer o sodobnih vlogah v družini pravi, da nikoli ni verjela v delitev po spolu: "Oče dela, mama pa doma skrbi za otroke. Mislim, da je najlepše, če se skrb za družino porazdeli na oba, tudi mame imamo pravico do kariere in uresničevanja svojih sanj. Moja vloga se ni veliko spremenila glede na predstavo, sem pa tako v predstavi kot nadaljevanki najbolj drugačna od drugih. Sem ena tistih mam, ki je popolna in ima vse urejeno: otroke, hrano, moža, taščo, vedno ima najlepši šopek na mizi ... Takšna mama. To mi je v resnici malce podobno, saj imam tudi sama rada vse pod nadzorom, sem precej urejena in vem tudi tehnične stvari, ki jih moje soigralke rade pozabljajo, na primer, koliko predstav smo imeli v prejšnjem mesecu. (smeh) Zdi pa se mi, da nisem tako urejena v smislu gospodinjskih del doma. Naj dodam, da sem izjemno vesela za to nadaljevanko in tudi to me veseli, da je v nadaljevanki ostalo bistvo tega, kar smo želele povedati s predstavo – gre za pet zelo različnih mam, vsaka ima svoje težave in svoje meje, želje in stiske in življenje. Zdi se mi, da se lahko vsaka mama najde v enem izmed likov. Vsaka mama je drugačna in je zato zanimiva.«
Barbara Medvešček
Sama se lahko najdem v vsaki od petih mam
"Že v predstavi smo poskušale predstaviti skupne lastnosti likov, katerih osnovne linije ohranjamo tudi v nadaljevanki, čeprav seveda prihaja tudi do sprememb. Moj lik Iva je v predstavi rokerica, zdaj pa je pankerica, kar še bolj poudarja njeno revolucionarno naravo, ki ne sprejema splošne konvencionalne predstave o sodobni ženski. Ko dobi delo v lepotnem salonu, je precej nesrečna, ker bi raje delala z brezdomci, alkoholiki, narkomani. To je njen način boja proti sistemu, pa tudi njena altruistična narava," pravi Barbara Medvešček, ki igra Ivo, mamo dveh otrok, ženo brezposelnega znanstvenika. "Sem socialna delavka in mama dveh punčk, česar sem zelo vesela, saj imam v resnici dva fantka. Rdeča nit moje vloge je, da je moj mož takšen, da moram zelo skrbeti zanj in pravzaprav vodim družino. Iva vsem pomaga, vse prijateljice se zatekajo k njej in se njej potožijo. Sama se lahko najdem v vsaki od teh petih vlog."
Lea Cok
Lea Cok je še študentka na AGRTF. "Igram Mašo, stara je 30 let in še ni mama. V čem sva si podobni? Verjetno po življenjski sili in energiji, ki jo ima. Ko sem dobila scenarij in ga prebrala, sem intuitivno vedela, kakšen tip človeka je – je lisička, zna obrniti in zakriti – je zelo živahna ... kot jaz. Stvari želimo prikazati take, kot so. In vsaka od naših vlog ima svojo življenjsko pot in izkušnje. Vsaka ima svoj pogled na svet. Zajeti želimo čim večji spekter žensk in njihovih odnosov, ki so specifični," pojasni Lea Cok, karieristka Maša, ki je edina brez otrok.
Tijana Zijanić
Pisala scenarij med dojenjem četrtega otroka
Tijana je tudi režiserka predstave, sicer pa mama štirih otrok in prav v njeni kuhinji je nastajala predstava. "Zdi se mi, da so mame iz predstave enake kot mame v nadaljevanki, predvsem po energiji in delovanju, prav tako ostaja ista sporočilnost. Pri predstavi smo izhajale iz tega, da nas je že kot otroke motilo, da se materinstvo predstavlja kot nekaj krasnega in lepega, nikoli pa se ni govorilo o tem, kako ženska po porodu izgubi svoj prostor, telo, čas. O materinstvu smo hotele spregovoriti neolepšano. V seriji sem voznica taksija Mirjana in imam tri sinove, moj mož Janez pa je na misiji v Afganistanu. Igram Jeleno in sem ji kar podobna po temperamentu, okoliščine pa so druge. Ko sem rodila četrtega otroka, sem padla v paniko, da ne bom imela več dela. Tako smo se s prijateljicami igralkami – vse so tudi v predstavi in nadaljevanki – začele dobivati v moji kuhinji. Takrat sem še dojila Rozi, ki je bila ob premieri stara že leto dni. Delale smo do treh zjutraj in Gregor, moj fant, ki je hodil po dnevni sobi, je poslušal in vedno spraševal: Čakaj, to je zdaj predstava ali se pogovarjate? Prepirale smo se, se smejale, celo napile ... Nekaj časa je kazalo, da ne bomo nikoli prišle do konca, a smo prišle. In mislim, da nas je pet tako različnih žensk, da bi se vsaka mama, kakršnakoli že je, lahko oddahnila in se bolje počutila: tudi me smo večkrat prestroge, nimamo kontrole nad življenjem, partnerji in otroki, stanovanje je v razsulu in poleg tega ne veš, ali boš jutri lahko delala. Ne gre za jamranje in razkazovanje stiske – čeprav imamo vse velike stiske –, a to pokažemo humorno in se lahko nasmejemo ter se dobro počutimo, pa ne samo mame, tudi druge ženske in moški."
Vesna Pernarčič
V redu je, če si kot mama utrujena in naveličana
Vesna Pernačič je sama doživela marsikaj – ločitev od moža, bila je mama samohranilka, zdaj pa je srečna z novim partnerjem Andrejem, s katerim ima tudi majhnega otroka. "Mame so se pač začele na našem zelniku kot predstava in vse smo zelo vesele, da je zdaj to nadaljevanka. Tiste noči, ko smo v Tijanini kuhinji pisale besedilo za predstavo, smo pravzaprav vse izhajale iz sebe, iz svojih izkušenj, ki jih imamo kot mame. Vsem mamam smo želele povedati, da je v redu, če so utrujene, da je v redu tudi, če niso vedno vesele in če nimajo svojega otroka čisto vsak trenutek najraje na svetu. Želele smo se izogniti lepim zgodbam iz revij in razbiti mite ter povedati natanko tako, kot dejansko je. Kar pa se tiče moje vloge v mamah, lahko povem, da sem v predstavi izhajala iz sebe, iz tega, kakšna sem, čeprav so bile dodane neke drugačne življenjske okoliščine. Zdaj v nadaljevanki pa so se spremenila imena in število otrok, pa vendar je bistvo moje vloge ostalo. Sem namreč Julija, igralka, ki je natakarica, a to je samo začasno."
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču