Na Sportklub se je 17. julija vrnila Prva Liga Telemach. Pričakovanja so velika, saj je konkurenca močna, klubov, ki se bodo borili za najvišja mesta, pa vsaj za prste ene roke. Tudi voditelj in komentator Miha Penko se je veselil nove sezone slovenskega prvenstva, obenem pa upa, da bo tudi tokratna sezona zadovoljila zahteve nogometnih sladokuscev.
Na Sportklub se je 17. julija vrnila Prva Liga Telemach. Pričakovanja so velika, saj je konkurenca velika, klubov, ki se bodo borili za najvišja mesta, pa vsaj za prste ene roke. Tudi voditelj in komentator Miha Penko se je veselil nove sezone slovenskega prvenstva, obenem pa upa, da bo tudi tokratna sezona zadovoljila zahteve nogometnih sladokuscev.
Kako visoko po vašem mnenju v evropskem merilu kotira slovenski klubski nogomet?
Odgovor se zdi zelo enostaven – toliko, kot smo pripravljeni vložiti, toliko imamo. Toda ko se Maribor uvrsti v ligo prvakov, ali ko je košarkarska Olimpija igrala v Evroligi, ali ko so celjski rokometaši osvojili rokometno ligo prvakov, ta teorija pogrne na celi črti. Včasih je treba iti tudi malce v tujino, pa ni treba daleč, samo v Madžarsko ali Avstrijo, da vidiš, koliko finančnih sredstev vlagajo, zlasti v infrastrukturo. To je nekaj, brez česar že danes ne gre, in situacija bo za klube brez svojih stadionov in centrov za trenažni proces samo še zahtevnejša.
Preteklo sezono je slavila Mura, leto prej Celje. Je to po vašem mnenju konec nadvlade Olimpije in Maribora ali le dokaz, kako nepredvidljiv je lahko nogomet?
Zadnji dve sezoni sta bili zelo specifični in drugačni od povprečne sezone zadnjih 20 let. To sta bili sezoni, kjer je na dogajanje močno vplivala koronakriza. Veliko je bilo zunanjih dejavnikov, ki so vplivali na pripravljenost klubov in igralcev. Prav iz tega razloga je bilo tudi veliko nihanj v formi in zato je bil faktor sreče nekoliko večji, kot je v bolj običajni in normalni sezoni.
Tako Celje kot Mura sta definitivno izkoristila nestabilno delovanje Maribora in Olimpije. Sploh vijoličasti so na točki, ko se prilagajajo delovanju in življenju kluba brez aktivnega delovanja v klubu Zlatka Zahovića. Mura pa je v zadnjih letih postopoma napredovala, lahko bi dejal organsko napredovala iz druge lige v prvo in naposled zasluženo, končno osvojila naslov državnega prvaka.
Česa se sami v povezavi s prihodom slovenskega nogometnega prvenstva na Sportklub najbolj veselite?
Celotnega projekta. Na Sportklubu smo sicer v preteklosti izpeljali že lepo število velikih in pomembnih projektov, že pred leti nogometno ligo prvakov, reprezentančno ligo narodov, pa košarkarsko Evroligo in največje mednarodne lige.
A slovenski nogomet je definitivno nekaj, česar se zelo veselimo. Imam ga za top projekt in tekmovanje, ki bo hkrati s produkcijskega vidika tudi zelo zahtevno. Največ zadovoljstva pa seveda prinašajo delo na terenu, studijske oddaje, intervjuji. Verjamem, da nam bo s kolegi komentatorji uspelo pripraviti kakovosten produkt.
Kaj je po vašem mnenju največja prednost Prve lige Telemach?
Zanimivost tekmovanja. To, kar smo spremljali zadnji dve sezoni, je bilo noro. Naslov prvaka se je odločal na zadnji tekmi sezone, in to v medsebojnem obračunu dveh nasprotnikov. Pa vemo, da je bilo vsega skupaj odigranih 36. kol, kljub temu se je prvenstvo močno zapletlo. In, da ne pozabim, Koprčani so reševali svoj prvoligaški status v zadnjih minutah odločilne tekme, Celjani so po naslovu prvaka sezono zatem skorajda izpadli iz lige. Resnično je prvaka in razplet dogajanja, vsaj takšen je občutek zdaj, zelo težko napovedati.
Kako pa se je sestava najmočnejših slovenskih klubov v zadnjem času spreminjala? Kako dobrodošle so okrepitve iz tujine?
Tuji nogometaši v slovenski ligi niso nič novega. Hkrati zelo težko pavšalno ocenimo, ali so dodana vrednost ali ne. Odvisno od posameznika. Za Marcosa Tavaresa je jasno, da je ena od največjih vrednosti lige zadnjega desetletja. Postal je ljubljenec navijačev, prava legenda. A takšnih seveda ni veliko. Najboljši recept bi bil manjše število tujih nogometašev, vendar bi ti morali biti kakovostnejši. Seveda pa je vse to povezano s financami, zato lahko razumemo tudi klube, ki imajo v svojih vrstah več tujih nogometašev. V nobenem primeru pa na to ne gledam izrazito negativno, češ da Slovencem jemljejo prostor v ekipi. Igrišče je za vse enako dolgo in široko, vsak se mora dokazati.
Kako pa k ugledu slovenskega nogometa pripomorejo slovenski nogometni zvezdniki v tujini, kot sta Oblak in Iličić?
To so izjemni nogometaši, ki jih doma še premalo cenimo. Kot športniki na tako visokem nivoju so hkrati tudi eni od največjih ambasadorjev države. Morda hodim malce po robu s tem razmišljanjem, a ne poznam slovenskega politika, ki bi bil tako in zlasti pozitivno prepoznan v tujini kot omenjena dva. Pa lahko pri tem seveda dodamo še Luko Dončiča, Gorana Dragića, Anžeta Kopitarja, Tino Maze, Rogliča in Pogačarja ...
Kaj pa zvezdniški staž slovenskih nogometašev? V Sloveniji obstaja ali ne?
Če za kriterij vzamemo dober avtomobil, potem nekaj zvezdništva obstaja. (smeh) A nivoja zgoraj omenjenih razumljivo ne dosegajo. Nogomet v Sloveniji (še) ni prepoznan in umeščen v družbo tako, kot ga razumejo po večjem delu sveta. Smo država, kjer je športna pluralnost zelo izrazita. Tako rekoč ni športa, v katerem ne bi imeli kakovostnega športnika na mednarodnem nivoju, vse od plezanja, zimskih športov, kolesarstva in juda pa do ekipnih športov z žogo.
Napisala: Nika Arsovski // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik, Uroš Skaza
