Alpska smučarka Ilka Štuhec bo zaznamovala letošnjo smučarko sezono.
Z nizom odličnih rezultatov se je že postavila ob bok našim do zdaj nauspešnejšim smučarskim legendam. Ilkina pot do uspeha se je po vnovični nesreči, pred začetkom sezone 2017–2018, za nekaj časa ustavila. A njena volja in nato počitek, ki se je obrestoval, sta jo znova postavila na zmagovalne stopničke v letošnji sezoni. Ilka si je leta 2017 po padcu na slalomskem treningu strgala križne vezi, zaradi katerih je morala na operacijo.
Levo koleno so ji operirali v Univerzitetni kliniki v švicarskem Baslu in še to na njen 27. rojstni dan. Sezona se je za Ilko zaključila, še preden se je v bistvu začela. A naša šampionka se ni ustavila, čeprav se je morala odpovedati celo OI v Južni Koreji. Lani spomladi je že začela priprave na prihodnjo smučarsko sezono in se po 621 dnevih odsotnosti znova vrnila na bele strmine.
Začela kot cicibanček
Novembra je tako v kanadskem Lake Louisu odprla sezono in s šestim mestom obujala spomine, ko je pred dvema letoma prvič stopila na najvišjo stopničko. Italijanska Val Gardena je bila nato odločilna. Tam je kot tretja slavila na smuku in s tem dosegla svojo prvo zmago po vrnitvi. Tina Maze je pred Ilko dosegla štiri zmage in tako je Ilka postavila svojo prvo stopničko kot najboljša smučarka. Deveto zmago je nato dosegla na superveleslalomski tekmi, prav tako v Val Gardeni. S tem je z deveto zmago prehitela tako Bojana Križaja kot Matejo Svet, ki jih je zbrala sedem.
Križaj je pred Ilko zgolj še po številu skupnih uvrstitev na stopničke. Ampak tudi to bo Ilka, če bo nadaljevala s takšno vnemo, slej kot prej dosegla. Ilkina pot se je začela, ko je bila še precej majhna. “Prvih 'resnih' zavojev se spominjam iz časa, ko sem začela trenirati v cicibanskih kategorijah. Večinoma smo smučali na domačem Pohorju in po nekaterih drugih slovenskih smučiščih, kjer smo tudi tekmovali. Na tekmah smo bili sicer zelo tekmovalni, drugače pa dobri prijatelji. Takrat je bila čisto vse še igra, zelo smo se zabavali,” se spominja Ilka.
Takrat še nisem razmišljala o smučanju kot o poklicu. Počela sem, kar imam najrajši na svetu, in to delam še vedno. V osnovni šoli sem hotela postati veterinarka. To pravzaprav na neki način še vedno velja, vendar glede na športne obveznosti žal to ni mogoče. Moje otroštvo je bilo zelo veselo in aktivno. Dnevi so bili polni smučarskih in kondicijskih treningov, učenja ter druženja s prijatelji, če je ostalo kaj časa. Zaradi natrpanega urnika se mi zdi, da je minilo, kot bi trenil!”
Najraje je sama
Ilka s svojo pozitivno energijo, ne glede na to, kjer se pojavi, vedno navduši vse. Prav zato je tudi priljubljena pri sotekmovalkah in se z njimi dobro razume. “Večinoma smo dobre prijateljice, saj veliko časa preživimo skupaj. Kako torej ne bi bile? Na tekmi, tisto eno vožnjo ali dve, si res čisto sam, drugače pa je vedno nekdo zraven tebe. Z nekaterimi se razumemo zelo dobro in smo v kontaktu tudi zunaj tekmovalne sezone, z drugimi malo manj. Sem zelo družabna oseba, tako da kar nekaj časa preživimo skupaj,” prizna Ilka, ki se pred tekmo najraje sprošča kar sama.
“Do 20 minut pred startom poslušam glasbo in razmišljam o najrazličnejših 'bedarijah', ki me spravljajo v smeh oziroma me veselijo. Nato se začnem koncentrirati in ponavljati progo, si zamišljati, kako bom odpeljala, linije, nagledano smer, kjer se ne vidi naslednjih vratc, ter se z gimnastičnimi vajami ogrevati. V zadnjih minutah pred startom še nekajkrat ponovim pomembne odseke na progi ter si nasmejano prigovarjam, da sem dobro pripravljena in da bom dobro odpeljala.”
Adrenalin
Poleg spustov po smučarski progi pa Ilka obožuje tudi kolesarjenje in adrenalin, ki je povezan z 'downhillom'. “Glede na mojo 'službo' ni nič nenavadnega, da obožujem adrenalin! Tako ostanem 'povezana' s smučanjem vse leto. Downhill je bil sicer v zadnjih letih malce postavljen na stran, saj vzame veliko časa, tega pa poleg kondicijskih treningov in obveznosti nisem imela prav veliko,” prizna. “Vožnja s kolesom res sprošča in doma so mi povedali, da sem se naučila kolesariti okoli tretjega leta. Imela sem lepo malo zeleno-belo-rumeno kolo. Krasno se mi zdi, da nekatera mesta že uvajajo dneve brez avtomobilov.
Kar se mi zdi enkratno, saj se tudi sama v mesto velikokrat odpravim s kolesom. Tako imam rešeno tudi težavo s parkiranjem. Si pa ne predstavljam, kako bi bilo, če bi se avtomobilom povsem odrekli. Že pri nas med zimo prevozimo celotno Evropo po dolgem in počez. Za premagovanje daljših razdalj je zagotovo lažje.” V smučarski sezoni Ilka zelo pazi, da je ne ujame kakšen neprijeten prehlad. Zato v tistem času ne izziva z nepotrebnimi dodatnimi adrenalinskimi izzivi.
“Prehladi so res neugodni, saj med sezono praktično ni časa za počitek. Če se slučajno pojavi kašen prehlad, ga poskusiš na svoj način čim hitreje pregnati, da se ne bi razvil v hujšo bolezen. Čaj, med, limone in kakšna tableta in upaš, da čim prej mine. Na dan tekme tako včasih nisi ravno najboljše, ampak vseeno daš vse od sebe. Glede zdravil pa smo omejeni, saj marsikatero vsebuje sestavine, ki so za nas prepovedane.”
Besedilo: MIMA // Fotografije: Goran Antley, Profimedia, Igor Zaplatil, Bor Slana, osebni arhiv