Za slovensko alpsko smučarko Ilko Štuhec je bila letošnja sezona ena od najboljših. Čeprav je ni tako začela, jo je kljub vsemu končala z odličnimi rezultati. Sezono je namreč končala kot 12. superveleslalomistka, kar je največji uspeh v posamični disciplini.
Story: Ilka, smučarska sezona se je končala. Kako bi strnili misli ob tej športni zimi?
Prva stvar, ki mi pride na misel, je, da je sezona minila prehitro. Pred 'kratkim' smo komaj začeli, pa je že konec. Pravzaprav je bila letos moja najboljša sezona do zdaj, tako da ne glede na to, da bi lahko bilo tudi bolje, verjetno ni ravno slabo. (smeh)
Story: So stvari potekale po vaših pričakovanjih?
V začetku sezone niti ne najbolj. To me je malo potrlo, saj sem pričakovala več že takoj od začetka. Nato pa je šlo vedno bolje, kar me je zelo veselilo in motiviralo, na koncu pa kar malo razžalostilo, ko je bila sezona že pri koncu.
Story: Vaš ritem je vsako leto isti. Pred zimo številni treningi, prevoženi kilometri s kolesom, dvignjeni kilogrami in pretečene stopnice. Potem tistih nekaj minut, ki so na vsaki tekmi nabite z adrenalinom. Nenehno vlaganje za uspešno sezono ... Se ne naveličate?
Pravzaprav je in hkrati tudi ni. V grobem je skoraj res tako. (smeh) Vsako leto si nabereš novih dragocenih izkušenj, kar se tiče treninga, dodajaš nove stvari. Pravzaprav vedno napreduješ v več pogledih. Kolikor se poznam, mislim, da se tega norega tempa še nekaj časa ne bom naveličala.
Story: Kaj je najbolj zaznamovalo letošnjo sezono? Morda kakšen dogodek?
Moja delno samostojna ekipa. Funkcionirali smo zelo dobro, zelo profesionalno. Res sem uživala, verjetno je zato minilo še toliko hitreje. Dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali letošnjo sezono, pa je bilo malo morje. (smeh) Najbolj zanimivo je bilo opazovati reakcije Anje (kinezioterpevtka), ki je bila prvič 'pošteno' zraven v belem cirkusu.
Story: Vsak teden ste bili v drugem mestu, vsak teden na drugem smučišču. Čeprav veliko potujete, nimate časa raziskovati. Kaj je najlepše pri vašem delu in kako je, ko se vrnete v domačo posteljo?
Da vas popravim - nimamo veliko časa raziskovati. Pa vendarle se ga nekaj skoraj vedno najde in letos sem se povsod, kjer smo bili, vsaj enkrat sprehodila skozi mesto. In kot se za žensko spodobi, tudi kaj kupila. Najlepša so vsekakor jutra na terenu, ko si že na snegu še v temi. In nato se začne delati jutro, sonce s čudovitimi barvami obarva vrhove okoli nas. To me vedno znova fascinira. Takrat zlahka pozabiš vse muke in tegobe in se zaveš, kako čudovito službo oz. življenje imaš. V domačo posteljo pa se je vedno znova super vračati. Sploh glede na to, koliko jih zamenjamo pozimi in kako slabe so včasih. Vsekakor ni dvoma.
Story: Letos ste zagotovo naša najboljša slovenska alpska smučarka v hitrih disciplinah. V zadnjem nastopu ste potrdili superveleslalomski napredek. Je bil to zaključek, kot ste si ga želeli?
Kar se superveleslaloma tiče, ja. Spet smo bile po stotinkah zelo blizu in le nekaj malega več sreče na moji strani bi lahko pomenilo še boljši rezultat. Kar se tiče smuka, pa sem bila zelo razočarano-jezno-žalostna. Vreme se je namreč zelo poigravalo, tako kot tudi že na moški tekmi, ki je bila na sporedu pred nami. Vožnja je bila dobra, kljub napaki. Vendar je spreminjanje vidljivosti (od skoraj nič do čistega sonca) krojilo potek tekme. Glede na rezultate s treningov sem napadala visoko uvrstitev, vendar sem na koncu pristala na 16. mestu, kar je bilo glede na moja pričakovanja razočaranje.
Story: Sezono ste zaključili kot 12. superveleslalomistka, kar je največji uspeh v posamični disciplini. To je zagotovo dobra popotnica za prihodnost. Kaj vas čaka v teh tednih? Si boste vzeli kaj časa za oddih?
Vsekakor! S tekmami superveleslaloma sem bila skoraj celotno sezono zadovoljna. Dobro, tu in tam bi seveda lahko bilo bolje! Popotnica je zagotovo zelo dobra, upam predvsem, da mi bo občutke in samozaupanje z zadnjih tekem uspelo dobro 'shraniti' čez poletje in potem nadaljevati od tu. Spomladi me čaka še nekaj snežnih treningov in testiranj opreme. Nato bo nekaj malega časa za oddih in ponovno nazaj na treninge. Snežne in kondicijske.
Story: Lani sta si fantom privoščila nekaj oddiha na sončnem Baliju. Kam vaju bo letos odneslo?
V kratkem greva za nekaj dni na jadranje in potem še na potep v London. Vem, nič kaj toplo ali eksotično. Ne more biti vsako leto isto! Seznam krajev za potovanja in raziskovanja pa je zelo dolg.
Story: Ob smučanju je gorsko kolesarstvo vaša velika strast. Kaj vam roji po glavi, ko kolesarite? Kako doživljate to strast?
Da, res je, kar veliko kolesarim. Pa ne samo gorsko, med kondicijskimi pripravami veliko časa preživim tudi na cestnem kolesu. Po glavi mi ne roji nič posebnega, predvsem opazujem okolico. In zelo zavzeto spremljam promet! Nekajkrat sem se že namreč za las izognila kakšnemu grobemu srečanju z avtomobilom, saj se nekateri vozniki res ne zavedajo izpostavljenosti kolesarja. Treba je res zelo zelo paziti nase! Najraje se vozim po manj prometnih lokalnih cestah ali pa po gozdovih, po Pohorju.
Story: S kolesom v poletnih mesecih ohranjate tudi kondicijo. Konec maja se boste pridružili največjemu družinsko-rekreativnemu dogodku Na kolo 2016. Startati bo mogoče iz kar sedmih občinskih središč celjske regije (Celje, Dobrna, Slovenske Konjice, Šentjur, Štore, Vojnic in Žalec) s končnim ciljem pred Citycentrom Celje. Ste že izbrali katero izmed sedmih tras?
Tovrstne športne akcije podpiram, saj vzgajajo mlade in povezujejo družine, ki preživljajo dragocen prosti čas v naravi. Marsikateri od mlajših udeležencev se na tako organiziranem športnem dogodku prvič sreča z 'resnim' kolesarjenjem. Zato vabljeni vsi, da skupaj sedemo na kolo in zavrtimo pedala v nedeljo, 29. maja. Zagotovo se vidimo na cilju pred Citycentrom Celje, startnega mesta pa še nisem izbrala. (smeh)
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
