Simpatična pevka Indira Levak se je pred meseci odločila za samostojno pot, nekdanji obraz priljubljene skupine Colonia se je tako predstavil s tremi skladbami, ki so v hipu osvojile oboževalce.
Njen zadnji singel Greška mog života pa je razkril še več, saj v videospotu zanj lahko občudujemo pevkino izklesano postavo. Kot nam je zaupala svetlolaska, sta za to v veliki meri zaslužna njen mož in zdrava prehrana, a se skrivnost njene sreče in dobrega počutja ne skriva le v tem.
Za samostojno kariero potrebuješ veliko samozavesti, samozaupanja. Od kod ju črpate?
Rada sem z ljudmi, ki so polni samozavesti. Vendar ta zahteva veliko dela. Vse v življenju je delo. Za samozavest moraš delati. V sebi imamo neko protislovje. Želimo ustreči vsem, ob tem pa se dokazujemo tudi sebi. Sama se ves čas dokazujem. Rada si postavljam nove cilje, izzive. V naslednjem mesecu dni želim imeti izklesan trebuh, vsem bi rada dokazala, da se s pravilno prehrano in vadbo lahko doseže tudi to. Čudeži!
Kar žarite – za to ni 'kriva' le zdrava prehrana?
Prepričana sem, da sta za to 'kriva' notranji mir in samozavest. Sem ženska, ki je izpolnjena v ljubezni. Ženska, ki je ljubljena in ljubi. Ženska, ki zna sprejemati in dajati ljubezen, je najmočnejša ženska na svetu.
Na to prevečkrat pozabljamo ...
Sem ženska, ki je zadovoljna z malenkostmi. Zelo sem vesela, ko mi mož kupi kakšno majhno darilo in me pokliče v sobo, naj mu kaj prinesem, na postelji pa me čaka darilo. Kot rad pove, mu poplačam že s širokim nasmehom. Rada se presenečava. Ko gre za vprašanje o zvezi, ljubezni ... To je najin veliki uspeh! Rada se uredim za moža, prav tako rada ohranjam dobro postavo, saj sem prepričana, da si zasluži videti ženo v najboljši luči. Vendar to brez ljubezni ne bi bilo mogoče. Močna ljubezen premaga vse.
Kako pa se spopadate s stresnim glasbenim urnikom?
Rada povlečem črto med javnim in zasebnim življenjem. Ko končam nastope, se usedem in vprašam moža, kaj bova jutri skuhala za kosilo. Tako se rada umaknem, namesto da bi se še naprej ukvarjala s tem, kaj se je dogajalo na nastopu. Rada imam sinergijo z občinstvom, ko pa se umaknem z odra, sem prava gospodinja, ki že razmišlja o tem, kako bo zlikala kup oblačil in pomila posodo. Ali o tem, kako bom nahranila svoje tri mačke, pogledala kakšen dober film in uživala ob kozarcu vina. Spomladi, ko se otopli, pa rada sedeva na motor. Imava potovalnega ducatija, ki je namenjen daljšim potovanjem. Letos bi rada odpotovala v Grčijo. Edini problem, ki se ob tem pojavi, je ... kako bom vse svoje stvari spakirala v dva mala kovčka? Hm. (smeh) Morala se bom posvetovati z ljudmi, ki imajo te izkušnje. Poleti ni težko, saj spakiraš kakšno lahkotno oblekico. Rada imava veter v laseh, svobodo. To je neprecenljivo.
Izpit za motor že imate?
Ne, pred tem sem se celo bala motorjev. Pomembno je, s kom sedete na motor, da se ne prestrašite. Na začetku sva se vozila zelo počasi, zdaj sva malce hitrejša. (smeh)
Če se vrneva h glasbi ... Ste kot deklica mislili, da boste kdaj postali glasbenica?
Nisem imela pojma. Bila sem zelo razigrana punca, cele dneve me ni bilo doma. Vedno sem bila vodja, hiperaktivna. Rada sem se igrala z otroki, vse od punčk do nogometa. Zanimalo me je oblikovanje oblačil. Zbirala sem prtičke. Ste to kdaj počeli?
Ne.
Mi smo jih, zbirali in potem izmenjavali. To so stvari, ki smo jih mi kot otroci doživeli in jih današnje generacije ne bodo nikoli. Ni drevesa, na katero ne bi plezala ali pa se na njem opraskala. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bom pela. Moj prvi stik z glasbo je bil zelo stresen. Oče je želel, da igram harmoniko, meni pa ni bilo do tega. Tako sem se vpisala v glasbeno šolo, in če ne bi bilo tega, ne bi končala v glasbi. V osmem razredu osnovne šole sem s tremi prijateljicami oblikovala bend, imenovale smo se Večno mlade. V osmem razredu! (smeh) Potem pa smo imele težave s tem, kdo bo glavna pevka. Hitro smo se razšle. (smeh)
Kaj so o vašem poklicu menili starši, glede na to, da ste končali daleč stran od harmonike?
Moji starši so takšni kot vsi drugi. Želijo, da si najdeš varno službo. Želeli so, da končam gimnazijo, se vpišem na glasbeno akademijo ali pa postanem kar odvetnica. Bila sem velika upornica! Pri 18 letih sem se preselila na svoje in vzela življenje v svoje roke. Želela sem videti, kako mi bo šlo v glasbenih vodah. Ker nisem našla poti, sem se zaposlila kot v javni upravi, vendar sem bila prepričana, da sreča spremlja pogumne. Poskusila sem srečo. Imela sem super šefa, ki mi je odobril šest mesecev neplačanega dopusta, v tem času pa sem se preizkusila kot pevka. V Zagreb sem odpotovala s kovčkom, češ da bom morda zaslužila ravno toliko, da bom pokrila stroške prevoza, stanovanje. Od enega koncerta na mesec pa se je moja kariera bliskovito povzpela. Moja vztrajnost se je splačala.
Ne predstavljam si vas za pisalno mizo, osem ur na dan.
Ni novinarja, ki ni rekel tega. (smeh) Rada odgovorim, da tako, kot me ljudje radi poslušajo v glasbi, so me imeli radi tudi v tej službi. Vedno sem bila prijazna, nasmejana in dobre volje. Velikokrat sem v zahvalo dobila čokolade, vrečke bombonov. Bila sem odlična državna uslužbenka. Odlično kavo sem znala skuhati.
Torej se vsemu, česar se lotite, posvetite stoodstotno?
Res je! V življenju so mi ponujali številne projekte, a če se ne počutim dobro, denar ni pomemben. Ne bom delala stvari, ki mi ne ustrezajo. Morda bo prišel čas, ko se bom upokojila in obesila mikrofon na klin ter se v celoti posvetila oblikovanju.
Foto: Goran Antley