Intervju: Alenka Kolman & Davor Radolfi

Vir: Lea
11. 6. 2009

Pevka in nekaj časa tudi televizijska voditeljica Alenka Kolman in v Sloveniji zelo priljubljen hrvaški glasbenik Davor Radolfi sta se v preteklih letih večkrat srečala, a le kot glasbena gosta na istih prireditvah. Tokrat pa sta si vzela čas za kavico in klepet v enem od mariborskih lokalov in poskušala drug o drugem izvedeti kaj, česar do tega srečanja nista vedela.

Alenka: To je album za otroke. Imenuje se Ples pingvinov, na njem pa je nekaj ljudskih pesmi, nekaj avtorskih. Zadnja štiri leta, odkar sem mama, ustvarjam namreč predvsem za otroke in z njimi. Vodim tudi plesno-glasbene delavnice, na katerih se učimo peti in plesati. Za otroke pripravljam tudi različne predstave, s katerimi se predstavljam po osnovnih šolah in trgovskih središčih po vsej Sloveniji.

Davor: Krasno! V  mojih očeh si s tem veliko pridobila. Občudujem namreč vse, ki vzgajajo najmlajšo populacijo, še posebej zato, ker se veliko staršev ne zaveda, kako je to pomembno.  Tako se v otrocih namreč prebuja kreativnost, te pa ni nikoli dovolj. Mislim, da bi ti morali biti starši oziroma družine otrok hvaležni za to, kar delaš. Verjamem pa tudi, da te to delo osrečuje.

Alenka: Res je. Takšno delo in življenje mi zelo ustrezata. Zaradi teh predstav in nastopov smo namreč kot družina ves čas skupaj. Skupaj hodimo na nastope po Sloveniji in čas, ki ga preživimo na poti, je pomemben, ker smo skupaj.

Davor: Super, res sem vesel, da si se lotila prav tega področja. Otroci se mi namreč zdijo nekaj najbolj iskrenega na svetu. Rekla si, da se plošča imenuje Ples pingvinov. Ali to pomeni, da si za pesmi naredila tudi koreografijo? Da otroci plešejo kot pingvini?

Alenka: Ja. Na vseh nastopih pingvini tudi zaplešejo. V bistvu se najprej naučimo plesati, nato pa zapojemo in zaplešemo skupaj. Otroke vedno vključim v nastop.

Davor: To je potem že kar majhna predstava.

Alenka: Seveda. Sicer pa sem naredila tudi celotno predstavo z naslovom Zajček Rudi gre v šolo in je namenjena otrokom ob vstopu v šolo. Lani sem kar precej nastopala z njo in otroci so bili navdušeni. Upam, da bo tako tudi letos. Poleg tega pa pripravljam predstave tudi ob drugih priložnostih, kot so novo leto, velika noč in prihod pomladi, pa predstave o Božičku in dedku Mrazu in podobno.

Davor: Vzgajati otroke v ljubezni je nekaj najlepšega in ljubezen je eno izmed najpomembnejših čustev. Ne glede na to, da jo ljudje postavljamo v neke okvire. Če bi bil znova otrok, bi z veseljem sodeloval v tvojem programu.

Alenka: Koliko otrok pa imate vi?

Davor: Imam dve hčerki, dve odrasli dekleti, ki živita svoje življenje. Mislim, da nisem veliko vplival nanju v smislu razvoja njune osebnosti. V bistvu sem zahteval, da sta pošteni, delovni in spoštujeta stvari, ki se meni zdijo pomembne. Včasih sem jima želel s pomočjo lastnih izkušenj olajšati življenje, a se je izkazalo, kot pri vseh mladih, da ju to v bistvu ne zanima. Da morata vse doživeti sami.

Če bi bil znova otrok in če bi razmišljal z današnjo pametjo, bi zagotovo sprejel vse nasvete starejših oziroma izkušenejših ljudi. Zakaj bi v življenju doživel slabe stvari, če pa bi se lahko že iz njihovih izkušenj nekaj naučil. Je pa res, da kot otrok nisem tako razmišljal. Očitno želijo otroci vse poskusiti na lastni koži.

Alenka: Ali hčerki zanima to, kar dela njun oče? Še poslušata vašo glasbo, gresta na vaše koncerte?

Davor: Obe imata radi glasbo, čeprav poslušata povsem druge stvari. Odvisno od razpoloženja, bi rekel. Sicer pa ima tudi zame vsaka glasba svoj trenutek, svoj videz in je lahko v nekem trenutku dobra, v drugem slaba … Odvisno od razpoloženja. Kaj pa ti sicer poslušaš? Poslušaš tudi Dunajske dečke?

Alenka: Tudi, vse je odvisno od razpoloženja. Je pa res, da pri nas zdaj največkrat poslušamo otroško glasbo. Gledamo risanke, poslušamo otroško glasbo, obiskujemo otroške gledališke predstave … Skratka, vse je povezano z našim najmlajšim družinskim članom.

Davor: Obiskuješ koncerte tujih glasbenikov? Sam na primer komaj čakam nastop Erica Claptona na Dunaju ali kje bližje, da se udeležim njegovega koncerta.

Alenka: Z Majevim rojstvom se je moje življenje precej spremenilo. Povsem je podrejeno njegovim željam in potrebam. Kako pa je z vašo novo ploščo?

Davor: Pred letom in pol sem izdal novo zgoščenko, zdaj pa pripravljam ‘best of’ album, na katerem bom združil vse uspešnice s 14 albumov, tudi pesmi v španščini in eno povsem novo pesem. Njen naslov je Takšen sem (Takav sam ja). Je pa to pesem, ki sem jo napisal o sebi. Vse življenje spoznavam, da bodo ljudje, ne glede na to, ali si dober ali slab, vedno govorili o tebi.

O drugih ljudeh imamo pred očmi namreč vedno neko sliko, ki jo želimo imeti, ne glede na to, ali so to oni ali ne. In te teme sem se lotil tudi v novi pesmi. Govori o tem, da sem tak, kakršen sem. Če me želiš, prav, če ne, pa prav tako …  Upam, da bo poslušalcem všeč.

Alenka: Kaj pa je poleg glasbe še vaša strast?

Davor: Najlepše mi je, ko skladam in nastane pesem, ki je blizu resničnemu življenju. Zato seveda rad opazujem življenje in ljudi okrog sebe. Rad igram mali nogomet, ulično košarko. Rad se družim z ljudmi in glasba me spremlja tudi, ko nisem na koncertu. Kitaro imam vedno s seboj in pogosto na srečanjih s prijatelji zaigramo nanjo in prepevamo pozno v noč.

Priporočamo