Nekdanji profesionalni športnik Jure Košir je letos praznoval abrahama. Medtem ko so vse oči uprte v njegovo športno pripravljenost in simpatičnost, smo z njim poklepetali o njegovi družini in najtežjih trenutkih v življenju.
Čeprav je minilo kar 28 let, odkar ste osvojili olimpijsko medaljo, pred kratkim pa ste praznovali tudi okroglih 50 let, lahko zdaj rečete, da ste v najboljšem življenjskem obdobju? (smeh)
To bi težko rekel. (smeh) Mislim, da si moramo vedno narediti tako, da se vsaj nam zdi, kot da smo v najboljšem obdobju in da se dobro počutimo. Lahko rečem, da se počutim dobro in sem popolnoma sprijaznjen s svojo starostjo, s tem, kaj počnem in kako je moje življenje v tem trenutku oblikovano. Ne razmišljam ravno, ali je to moje najboljše obdobje, tudi težko se je odločiti, kdaj je bilo najboljše. Vedno gledam trenutno situacijo, mislim, da je tako najboljše. Iz trenutne situacije je treba potegniti najboljše, čeprav ima vsaka stvar svoje pluse in minuse.
Verjetno ste se ob obletnici spominjali vseh lepih in manj lepih trenutkov v življenju. Kdaj vam je bilo najtežje?
Težko se odločim, ampak verjetno so to bila obdobja, ko sem bil poklicni športnik. Pridejo tekmovalna obdobja, ko ti ne gre, ko si poškodovan. Takrat, ko ne moreš opravljati tistega, kar počneš. Prisiljen si si vzeti premor. Takrat je psihično zelo težko. To, kar delaš, ti je hkrati kruh in veselje ter ljubezen. Pred kratkim sem izgubil očeta, ki mi je veliko pomenil in me v življenju tudi športno oblikoval. Tudi osebna izguba je težka.
Imate še kakšne neuresničene želje?
Super si je postaviti cilje, kaj želiš doseči, preveč definirano pa tudi ni v redu, ker se po navadi stvari ne odvijajo tako, kot bi si želeli. Raje si zastavim kratkoročne cilje, ki jim lažje sledim. V bistvu si nisem postavil kakšnih visokih ciljev, moj cilj je, da kakovostno živim. Pomembno je, da uživam pri tem, kar počnem, pomembno pa je tudi razmerje med zabavo in resnim delom. Želim si tudi čim več doživetij in potovanj. Seveda imam tudi poslovne cilje, ki pa so prav tako bolj kratkoročni, saj težko vemo, kaj bo čas prinesel. Dober primer je bil koronavirus, ki je vse obrnil na glavo.
Ena izmed velikih želja je prav zagotovo uspeh vaših otrok. Letos ste hčerko spremljali na maturantskem plesu. Ste bili ponosni?
Zdaj je maturirala, rezultati so bili super. Najmlajši sin je zaključil 9. razred in gre v srednjo šolo, srednja hči pa je končala 2. letnik gimnazije. Otroci me opominjajo na to, kako hitro beži čas. Vsak takšen trenutek je lep. Kot starš si vedno ponosen na svoje otroke in maturantski ples je bil res lep trenutek. Kot ne tako vešč plesalec sem opravil le tečaj, zato sem približno znal plesati. Vsaj osnove so šle. (smeh)
Imate kar dve hčerki, ki sta zrastli v lepotički. Ste kaj bolj pozorni na morebitne oboževalce?
Saj je stara že 19 let. (smeh) To je seveda normalno pri mladih ljudeh, ampak nimam teh težav. To je del življenja, če imaš hčerko, čeprav sam nisem blazno zaščitniški. Če kot starš sodeluješ pri izbiri simpatije, se mi zdi precej nesmiselno.
Ali sin stopa po vaši športni poti?
V bistvu veliko trenirava skupaj, ampak je drugače tudi zelo predan umetnosti. Igra klavir. V športu je zelo dober, zato je nekaj časa tudi tekmoval, in sicer v košarki, ampak ga bolj veseli kreativna umetnost. Klavir ga je popolnoma prevzel in res veliko vadi. Vsi trije otroci so zelo umetniško dejavni. Srednja hčerka poje, najstarejša pa je bila najprej baletka na Konzervatoriju za glasbo in balet, zdaj pa se ukvarja s sodobnim plesom.
Kaj vam pomeni družina?
Družina je osnovna celica. Predstavlja mi oporo, zavetje in ljubezen. Pomeni mi ogromno, vanjo vključujem tudi starše in sestro. Pomembno je, kako družina funkcionira in kakšni so odnosi. Življenje je lažje z njimi. Zavedati se moramo, da se vsi staramo, in družina je takrat edina in najpomembnejša opora, ki jo imamo.
Kaj najraje počnete, ko ste skupaj kot družina?
Punci sta že veliki, zato imata že ogromno svojih dejavnosti. Pri srcu mi je, če gremo skupaj na potovanje. Doma si velikokrat skupaj ogledamo kakšen film ali prisluhnemo glasbi. Včasih pade tudi kakšna igra, ampak zdaj že nekaj časa ni. Ko otroci rastejo, se hkrati menjajo tudi dejavnosti.
Kaj najbolj pogrešate iz obdobja profesionalnega športa?
Verjetno bi podobno odgovorili vsi športniki, ki so bili v tej situaciji. Skoraj 20 let sem bil v nekakšnem ciklu tega športnega dogodka, in če bi želel izpostaviti le eno stvar, bi izpostavil to napetost tekmovanja. Težko si je predstavljati, o kakšni intenziteti čustev govorim, če se s tem nisi ukvarjal. Občutkov je res ogromno, sploh če si na startu olimpijskih iger.
Pozneje v življenju se težko kaj enači s tem, kar si tam doživljal. Vse skupaj je bilo sicer zelo stresno, ampak to skozi leta postane odvisniški užitek. (smeh) V prvi vrsti torej tekmovalna intenziteta, v drugi vrsti pa tovarištvo, ki je vladalo med člani ekipe in sotekmovalci. To je bilo večinoma pristno prijateljstvo in živeti ter potovati z eno skupino vrhunskih športnikov je bilo res posebno doživetje. Spomini so enkratni in spominjam se tudi najmanjših podobnosti. (smeh)
Kaj bi predlagali mladim športnikom?
Ne želim pametovati. (smeh) Želim, da v celem procesu športa uživajo – v treningu, tekmovanjih in vsem, kar spada zraven. Upam, da najdejo užitek v vseh vidikih. Vrhunski šport ima veliko lepih stvari, iz katerih se lahko učiš za poznejše življenje. Uspehi bodo prišli, ampak tudi sam proces je ena velika lepa nagrada.
Zdaj uspešno stopate po poslovni poti. V sodelovanju s Shoppsterjem ste ustvarili blagovno znamko Aaspire by Jure Košir. Ste že dalj časa stremeli k temu, da bi imeli lastno znamko? Zakaj ravno zdaj?
Ko je Shoppster prišel na naš trg, so mi predstavili zgodbo spletne trgovine in celotnega spletnega marketa in idej, kako se bo Shoppster širil. Glede na to, kako se razvijajo naše nakupovalne navade, se mi je zdela ideja zelo dobro. Ponudili so mi možnost razvijanja blagovne znamke, ki smo jo potem skupaj dokončali. Celoten proces je bil zelo zanimiv, pri njem sem aktivno sodeloval. Ustvarili smo nekaj, kar odraža moj življenjski stil.
Živim aktivno in zdravo življenje, v katero sta vključena šport in aktivni prosti čas. Izdelki so skrbno izbrani. Razviti so znotraj naše hiše ali pa bomo na trgu našli izdelke, ki jih tudi sam uporabljam. Ugotovil sem, da je ustvarjanje zelo dolga pot. Prvi izdelek je bil seveda produkt, ki sem ga kot profesionalni športnik uporabljal na vsakem koraku. S proizvajalcem smo razvili športne gele za masažo mišic. Imamo tri tipe gelov, in sicer ogrevalni, hladilni in pomirjujoči. Razvijali smo nove formule, zato lahko rečem, da sem osebno sodeloval. Veliko smo testirali in mislim, da smo naredili vrhunski izdelek, ki dejansko funkcionira. Uporabljaš jih lahko tudi, če nisi ravno vrhunski športnik, dovolj je že, da si ves dan na nogah. Namenjen je tudi tistim, ki so poškodovani, ali pa nekomu, ki se želi pred telovadbo ogreti.
Poleg športnih gelov ste na trg plasirali izdelke, ki skrbijo za zdravje naših zob – električna zobna ščetka 'travel' je primerna za potovanja. Od kod ideja za ta izdelek?
Iščemo tudi produkte, ki so atraktivni in že na trgu. Električna zobna ščetka Ionickiss je japonske izdelave in je na neki način zelo inovativna in učinkovita. Vemo, da Japonci stvari ne prepuščajo naključjem in delujejo na ionsko-sonični tehnologiji. Poleg 26.000 obratov na minuto imamo različne funkcije čiščenja: Clean, White +, Gumcare in HiClean. Preden smo šli na trg, sem jo uporabljal leto dni. Ko se enkrat navadiš na takšno ščetko, je ne zamenjaš več za običajno zobno ščetko. Deluje učinkovito in poleg tega, da je enostavna za uporabo, je tudi cena ugodna. Imamo dva tipa – eno za domačo uporabo 'home', ena pa je prilagojena potovanju in se imenuje 'travel'.
Kateremu življenjskemu motu sledite?
Teh vprašanj nimam najbolj rad, ker potem izpadeš kot nekakšen modri starec. (smeh) Nimam nekega mota, ki bi se ga držal. Mislim, da moramo živeti iskrena življenja. Iskrena predvsem do sebe, da imamo čisto vest in da smo jasni v odnosih do drugih. V sebi moraš biti pomirjen. Svet, v katerem živimo, je natrpan s situacijami, ki nas ogrožajo in izpostavljajo stresu, zato moramo biti pomirjeni sami s seboj. Obdati se moramo z ljudmi, ki mislijo podobno kot mi. Enega stavka, ki bi se ga držal, torej nimam, lahko pa grem kakšen moto na hitro 'poguglat'. (smeh)
Napisala: Živa Avžner // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec