Z Nino Pušlar se srečamo na ljubljanski tržnici, kjer občudujemo vse prelepo cvetje. Zaupa nam, da so njej najljubše rožnate hortenzije, vendar so ji všeč tudi sončnice, ki jih je pozneje stiskala v naročju. Ko klepetava v restavraciji s sušijem, izvem, da je velika ljubiteljica tovrstne hrane. Kaj je tisto, kar jo v življenju polni? Njena velika strast je ples, ki ga je v zadnjem času še toliko bolj vpeljala v svoje zasebno življenje kot tudi v glasbeno kariero.
Kako najraje začnete svoj dan?
Vsak dan je drugačen. (smeh) Začetki tedna so odvisni od tega, ali sem ob koncu tedna imela koncert. Kadar jih imam, načeloma urnik načrtujem tako, da sem dopoldne doma in se v miru pripravim. Vzamem si čas, da se lahko posvetim le temu. Med tednom je urnik spet drugačen, zato dan po navadi začnem s pregledovanjem e-pošte. Ob tem ne manjkata kava in zajtrk, ki sta obvezno v mojem urniku. Nato pa se okoli devetih začne pravo delo in telefoniranje. Odvisno je od tega, ali imam kakšno novo pesem, koncerte, koliko intervjujev imam ... Prav noben dan nima rutine, ki bi se je držala ves čas.
Nekje sem zasledila, da včasih vstajate tudi ob štirih zjutraj.
Ja, tudi. (smeh) Ravno v trenutnem obdobju se včasih odločim za jutranje meditacije. Zelo rada tudi plešem. Ne samo plesa, ki sem ga s soplesalcem prikazala v novem videospotu za pesem Prste stran in pozneje na premieri v Restavraciji Nebo, vendar mi je pri srcu izrazni ples oziroma ples brez forme. Plešem ga že od leta 2014. V bistvu že kar nekaj časa. (smeh) Ne plešem vsak dan, ampak vsaj enkrat na teden. Zdi se mi, da se s plesom odklopim in sprostim ter je to zame res najlepši začetek dneva.
Ali plešete tudi doma?
Sicer redko, ampak zaplešem kdaj tudi doma. Tam, kjer plešem, nas je več v skupini in na to bi lahko gledali kot na vodeno meditacijo.
Glede na to, da se vam resnično veliko dogaja in je vsak vaš dan drugačen, kako se odmaknete od vsega dogajanja?
Eden od pobegov od vsakdana je torej moj jutranji ritual s plesom, sicer pa sem zelo rada v naravi. Kadar nimam polnega urnika, si rada vzamem čas in grem v gozd. To me napolni z energijo. S športom narediš nekaj dobrega zase in za telo. Pomembno je, da ne pozabimo na to, saj te lahko pester urnik hitro potegne vase. Že kar nekaj let lovim zdravo mero. Zdi se mi, da to vsi lovimo in se trudimo, da nam uspe. (smeh)
Ali vas na sprehodih spremlja kakšen kosmatinec?
Ne, na žalost ne. Si ga pa želim, ker obožujem živali. Imela bi psička ali muco, ampak sem v preteklosti izkusila, kako je imeti hišnega ljubljenčka, in ugotovila, da ne bi bila odgovoren lastnik. V tem obdobju bi bila težko dobra gospodarica psičku, ker ta potrebuje vso lastnikovo pozornost. Doma pri očetu imamo kmetijo, kjer sem odraščala, kamor se skoraj vsakodnevno vračam. To je kraj, kjer mi je najlepše.
Udeležila sem se vaše predstavitve pesmi Prste stran v Restavraciji Nebo. Pozitivno sem bila presenečena nad vašim plesnim nastopom in opazila, da ste se prvič predstavili v bolj drzni plesni točki.
Ja, res je. Do takrat še nisem nikoli plesala v paru. Plesne čevlje sem prvič izkusila ravno za namen snemanja tega videospota. Vedela sem, da bom plesala, ker je bila to moja vizualizacija pesmi. Pesem Prste stran res kar kliče po plesu. Skoraj tri tedne smo se pripravljali na snemanje in trenirali skoraj vsak dan. Želeli smo videti, kaj mi ustreza in kje se dobro počutim. Vesela sem, da se je plesalec in koreograf Anže Škrube ravno v tem času vrnil iz Amerike in pomagal pri projektu. Že dlje časa sva se dogovarjala, da bi sodelovala, zato je zdaj režiral moj videospot. Ogromni ekipi sem hvaležna, da so bili z mano na snemalni dan vse do jutra. Všeč mi je, da sem lahko poslušalcem pokazala svojo drugo stran.
Lahko v novem albumu pričakujemo še več plesne energije?
Album bo zelo mešan. Prste stran najbolj izstopa od vseh pesmi, ki se bodo znašle na albumu. Prvo pesem, ki smo jo izdali, je Nina, Nina, Nina in res nismo pričakovali tako dobrega odziva. Ne zgodi se velikokrat, da poslušalci tako lepo sprejmejo tvojo pesem. Rekla bi, da se to zgodi vsakih šest let. (smeh) Nazadnje je bila To mi je všeč, ki je bila res hit. Vse pesmi, ki jih boste slišali na novem albumu, so takšne, da bi jih lahko izdala kot singel. Zdaj ste slišali tri, četrta pa pride morda še pred koncem leta, ampak pustimo času čas.
Vas je za album poleg plesa navdihovalo še kaj drugega, kar bi lahko izpostavili?
Prste stran je nastala čisto spontano. S producentom Jernejem sva se pogovarjala, v katero smer iti in kakšne so moje želje. Nisem ravno vedela, kaj si želim. Vedeli smo, da so mi všeč latino ritmi in da obožujem Mehiko, ki sem jo že večkrat obiskala. Na potovanja se vedno odpravim v špansko govoreče dežele. Pred dvema letoma sem obiskala Kubo, kjer sem bila navdušena nad njihovo kulturo ter glasbo in plesom na ulici. Sploh pa nad sproščenostjo.
Ali vas kljub dolgoletnim izkušnjam še kdaj zgrabi trema na odru?
Res zelo redko. Ne spomnim se, kdaj sem jo nazadnje imela, čeprav se mi zdi, da je trema zelo lepa stvar. Pred koncerti in nastopi res nimam treme, včasih pa se pojavi, če delam nekaj, kar ni v moji coni udobja, in če delam nekaj povsem novega. Če zdaj pomislim, sem morda ravno v Restavraciji Nebo imela malce treme, ker sem plesala in je bila to otvoritvena točka. Nisem navajena tako plesati. (smeh) Ko sem pomislila, da moram plesati, me je kar malo stisnilo. (smeh)
Katere so tiste stvari, ki niso v vaši coni udobja?
Na primer muzikal Cvetje v jeseni je bila posebna izkušnja. Ko smo štiri mesece pred premiero začeli vaditi, sem pomislila, da bom morala prvič stopiti na oder Križank kot igralka, pevka in plesalka. Občutila sem, da me je oblila vročina. Zaradi vsakodnevnih vaj sem se na odru počutila res sproščeno in pomirjeno. Iz gledališkega vidika sem po nastopu v muzikalu našla ogromno motivacije in navdiha, kako zapeljati svoje koncerte.
Torej je na seznamu želja tudi ponovni nastop v muzikalu?
Z veseljem bi se znova preizkusila v tem. (iskren nasmešek) Ob dobri priložnosti, zgodbi in ekipi z veseljem. Muzikal mi je zelo blizu in čutim, da je res zame.
Opazila sem, da tudi na svojih koncertih izražaš čustva, kar je pomemben sestavni del igre, kot jo vidimo v muzikalih.
Ravno zaradi vloge Mete sem skozi interpretacijo in vse preostale vaje začela odkrivati delčke sebe, ki so mi bili tuji in nekje daleč stran. Ampak ker sem morala čez to in v nekem trenutku tudi kaj improvizirati, je bila to zame bogata izkušnja. Odprla me je kot osebo.
Ali sicer radi stopite iz cone udobja ali ste po naravi bolj 'ziheraški' tip?
Zelo rada stopam iz cone udobja, ker ne maram rutine. Rada imam neko stabilno stanje, hkrati pa imam rada v tej stabilnosti tudi nekaj neznank, ki mi popestrijo življenje. (smeh)
Imate v življenju osebo, ki je vaš veliki kritik, vendar se nanj vedno obrnete, ko potrebujete iskreno mnenje?
Ni ravno določena oseba, zagotovo pa je več ljudi, na katere se obrnem za mnenje in mi njihove besede tudi veliko pomenijo. Zaupam jim in vem, da dajo dobro kritiko. Čeprav kadar nekaj ni v redu, to hitro začutim sama. (smeh) Vsekakor pa je pomembno, da imaš ob sebi ljudi, ki jim zaupaš in ob njih rasteš.
Kakšna je Nina v zasebnem življenju? Radi posežete po dobri knjigi ali je tudi vas dohitela digitalizacija?
Bolj me vleče v knjige in zvezke, kamor si kaj zapišem. V bistvu si vse rada zabeležim, ampak je velik del tudi na mojem telefonu, ker vse pozabim. (smeh) Tako bi tudi zvezek kje hitro pozabila. (smeh) Zelo blizu so mi knjige in trudim se, da vsak večer kaj dobrega preberem. Branje je zame čisti odklop. Takrat tudi lažje spim.
Zdi se mi, da ljudi vedno zanima, ali imate v svojem življenju moškega ali ne. Nas pa zanima, kakšen je vaš idealni moški?
Zdi se mi, da čeprav sanjaš o nekem idealu, na koncu pristaneš z nekom čisto drugim, kot si si predstavljal. V partnerskem odnosu mi je pomembno razumevanje glede tega, kar počneš, da si lahko ob partnerju sproščen in takšen, kot si. Nekaj najlepšega mi je, da sprejmeš drugo osebo točno takšno, kot je. In mogoče je to tudi najtežja stvar. Z osebo moraš dobro funkcionirati in imeti skupne interese. Odnos takrat postane prijetna sinergija. To vsi iščemo, in če ti to uspe na dolgi rok, je to nekaj najlepšega. Vsi se srečujemo z lepimi in manj lepimi stvarmi, kar je v bistvu najbolj zanimiva stvar življenja. Če bi bilo že vse vnaprej znano, bi bilo nezanimivo in malo dolgočasno.
Napisala: Živa Avžner // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
