Fotografinja iz Ajdovščine se ukvarja s poučevanjem plesa ob drogu, ki jo je prevzel zaradi zračne umetnosti in svobodnega izražanja.
Od kod izvira vaše zanimanje za ples ob drogu?
Ples ob drogu je bila moja največja želja že od otroštva. Kljub stereotipu sem vedela, da je lahko drog pripomoček za vratolomne akrobacije. V mojem otroštvu so v mesta prihajali cirkusi. Vedno sem bila prva tam in opazovala akrobate med pripravami na nastope za večerne točke. Očaralo me je, da so leteli po zraku, delali stoje in se povzpeli na različne drogove in lestve. Že naslednji dan sem podobne stvari izvajala na drevesih pred blokom. Želela sem si biti ena izmed nastopajočih. O tem sem vedno sanjala. Danes so stvari drugačne in razbijamo stereotipe. Ob drogu zdaj plešem že štiri leta.
Ali v Ajdovščini narašča zanimanje za ples ob drogu?
Da. Vsako leto je vpis vadečih večji, saj se stereotip počasi umika in končno je ples ob drogu prišel v ospredje kot šport. Vadba ob drogu je zabavna in izboljšuje našo moč ter gibljivost.
Ali ples ob drogu zahteva veliko moči in discipline?
Moč ni potrebna, vsaj na začetku ne. Disciplina in vztrajnost pri rednih obiskih vadbe pa sta potrebni. Vsaka vadba je na začetku težka. In vsak začetek je pot v neznano, zato se vedno splača začeti. Veliko žensk, ki se vpišejo na vadbo, je slabše telesno pripravljenih. Moč in spretnost pridobivamo sproti, čemur so primerni tudi elementi. Začnemo pri osnovnejših in nadaljujemo do zahtevnejših. Dobra novica pa je, da je pri plesu ob drogu (pole dance) napredek zelo hiter, kar se tiče moči in gibljivosti.
Vaš osrednji hobi in hkrati služba je fotografiranje. Kdaj vas je prevzelo ukvarjanje s fotografiranjem?
Že v otroštvu sem uničevala fotoaparate svojemu očetu, saj sem pogosto vsak film predčasno razvila. (smeh) Pred devetimi leti sem si v Ameriki kupila zrcalno refleksni fotoaparat in takrat se je vse skupaj začelo. In vsak dan z veseljem odkrivam umetnost fotografiranja.
Kaj vam je najbolj všeč pri fotografiranju?
Svoboda izražanja je zelo pomembna pri vsakem delu, tudi pri fotografiji. Ujeti trenutke, ki prikazujejo čustva in pomembne trenutke v naših življenjih, je nekaj neprecenljivega.
Kateri so vaši priljubljeni motivi pri fotografiranju?
Najbolj sta mi všeč športna in portretna fotografija. Pri fotografiranju športa je treba ujeti trenutek, ko nekdo ali nekaj drvi mimo tebe. Pri portretih pa se potrudim ujeti sproščene ljudi. Všeč so mi portreti, ki prikazujejo različna čustva – od veselja, radosti do jeze, žalosti ...
S svojimi dejavnostmi ste aktivno vpeti tako v lokalni kot širši prostor. Kako se sprostite?
Usedem se v avtomobil, zapeljem do studia, prižgem glasbo in zaplešem ob drogu. Sprošča me vožnja v avtomobilu ali pa sprehod z mojim najboljšim štirinožnim prijateljem.
Ste ena izmed ambasadork projekta WIZ Perla. Kakšna voznica ste?
O tem bodo več povedali drugi, sicer pa vozim vzorno kot ambasadorka WIZ Perla.
Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: Iris Batista
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču