Iris Mulej je septembra rodila prvorojenko Isabello in od takrat se je njen svet popolnoma spremenil. Deklico, ki je bila tisti dan največji novorojenček na oddelku jeseniške porodnišnice, je na svet 'spravila' v pičlih dveh urah, rodila pa je na tleh, na blazinah in ob ripstolu.
Še več o porodni izkušnji, partnerjevih pogostih odhodih v Črno goro ter novem dnevnem ritmu kot novopečena mamica nam je zaupala v ekskluzivnem intervjuju, v katerem je prvič javnosti pokazala tudi obrazek svoje princeske Isabelle.
► Iris, za vami sta dva meseca, odkar ste prvič postali mamica. Če strnete vse te občutke, kako bi jih opisali?
Zame je to najlepše obdobje v mojem življenju, počutim se srečno in izpolnjeno. Fizično sem bila tudi že kmalu po porodu v redu, saj sem imela zelo lep, hiter in naraven porod. Sem pa vseeno veliko počivala kljub dobremu počutju, saj sta nosečnost in porod za telo velika sprememba in napor. Telesu sem tako privoščila ves počitek, ki sem ga lahko našla ob novi službi 'mama'.
► Če sedaj pogledate nazaj, ste si prej lahko predstavljali, kako je imeti otroka?
Vedno sem se zavedala, da je imeti otroka nekaj najlepšega in neprecenljivega ter da je to tista resnična, brezpogojna ljubezen. Vendar ti se že lahko zavedaš, bereš, poslušaš prijateljice, ki so že mamice, a dokler ne izkusiš na svoji koži, ne veš nič. No, vsaj takšno je moje mišljenje glede na izkušnje. In iz srca privoščim to prav vsaki ženski, ki si želi postati mamica.
► Nekaterim mamicam se zgodi, da se na začetku ne morejo povezati z otročkom, ne počutijo se blažene, tako kot nekateri pričakujejo tisti trenutek. Se je morda kaj podobnega zgodilo tudi vam?
Zaradi vseh hormonov in zmede v telesu je to normalno in nekatere mamice se zaradi tega srečajo tudi s poporodno depresijo, ki se lahko kaže na različne načine. Jaz bi takšne mamice poskušala pomiriti, saj niso edine in slej ko prej se bo tudi pri njih vse postavilo na svoje mesto. Sicer te pa že v porodnišnici seznanijo s simptomi poporodne depresije in ponudijo pomoč, v kolikor bi jo mlada mamica potrebovala.
► Kakšna izkušnja iz porodnišnice je za vami, če malce obudiva spomine, kaj vse se je dogajalo 'tisto' noč?
Oba z dragim sva imela zelo lepo porodno izkušnjo, on je bil ves čas zraven za oporo. Rodila sem v porodni sobi na Jesenicah, ki izgleda bolj domače kot pa tipične zdravniške porodne sobe. Imela sva samo nežno svetlobo solne lučke in glasbo najinega priljubljenega CD-ja. Rodila sem na tleh, na blazinah ob ripstolu. Popadke sem predihavala stoje, v objemu in na kolenih v naročju svojega dragega. Kasneje, ko so bili le-ti že hujši, pa na pručki in ob ripstolu. No, kmalu zatem je babica rekla, da je otrok že praktično tu in da bomo končno rodili.
► Kdaj sta prišla v porodnišnico in koliko časa je minilo, da je na svet prijokala princeska Isabella?
V porodnišnico sva prišla nekaj pred drugo uro zjutraj, ob pol šestih pa sva Isabello že imela v naročju. Rojevala sem dve uri, tako piše v odpustnici, brez epiduralne analgezije ali drugih protibolečinskih metod. Res sem zelo vesela in hvaležna za takšno lepo izkušnjo. Sicer nama je obema veliko pomenil tudi sam odnos osebja v jeseniški porodnišnici. Poleg tega, da so zelo prijazni in topli, znajo prisluhniti tudi posebnim željam mamic, ki jih imajo glede poroda, tako kot sem jih imela jaz. In kljub temu, da so ena najbolj zasedenih porodnišnic v Sloveniji, si vzamejo čas in se ti posvetijo, da se nikakor ne počutiš kot številka. In še to, rodila sem menda najhitreje in najtežjega otroka na oddelku tisti dan. Isabella je tehtala 3.810 gramov.
► Kakšna punčka je Isabella?
Isabella je zelo pridna punčka in veliko ljudi je reklo, da ima lepo in umirjeno energijo. Slednje naj bi bilo zelo odvisno tudi od tega, kako se počuti mati otroka. Umirjeno počutje, brez stresa in sekiranja seveda vpliva tudi na počutje otroka ter tudi za nastanek materinega mleka. Isabella je dobrovoljček, in ko je budna, sita in previta, se zelo rada 'pogovarja'. To pomeni, da ima rada, da ji z Admirjem kaj govoriva, ji pokaževa jezik, ji mežikava ... Ona nama to vrača z najlepšimi nasmeški na svetu ter nama kaže jeziček in mežika nazaj. Kar stopiva se ob tem. Vse to ni samo igra, ampak naj bi bilo zelo pomembno tudi za nadaljnji razvoj, za prvo komunikacijo otroka, razvoj govora itd.
► Komu je najbolj podobna?
Po videzu je Isabella zame najlepši otrok, tako kot je vsaki mamici njen otrok najlepši in prav je tako. Ima polno glavo temnih, dolgih las. Moja mami pravi, da bo imela močne, goste in lepe lase po meni. Medtem ko se z mojo taščo strinjata, da je obrazek bolj podoben njemu.
► Kakšen je vaš dnevni ritem, kako poteka običajen dan?
Skoraj dva meseca je bilo kar naporno, kar se tiče spanja, saj je Isabella večino dneva prespala, ponoči pa 'žurala'. Čez dan nisem navajena spati, tako da spanja nisem mogla nadoknaditi. Zato sem bila določene dneve kot zombi. So pa vedno vse tegobe izginile, ko sem pogledala malo kepico, ki te ves čas potrebuje. Takrat, ko se privije k tebi, pozabiš na vse. Moram pa jo pohvaliti, da zadnji teden kar lepo spi in je nekajkrat odspala kar šest ur v kosu. Tako sem tudi jaz nadoknadila nekaj manjkajočih ur spanja. Vmes se sicer predramim, ko pojamra zaradi vetrov. Včasih odspiva skupaj tudi kakšen dopoldan in takrat si spet malce napolnim baterije.
► Vaš partner in Isabellin očka Admir Barčić je razpet med Slovenijo in Črno goro, kjer vodi posel. Kako se spopadate z njegovo odsotnostjo?
Admir je skoraj vsak vikend doma pri naju, včasih pa kakšen vikend tudi podaljša v Črni gori. Sicer se zelo pogrešamo, vendar se tolaživa, da bomo v kratkem spet vsi skupaj v Budvi.
► Kdaj je ta 'v kratkem'?
Planirava že letos, nimava še določenega datuma. To bova pač videla sproti.
► Ali ima Isabella v Budvi že urejeno in pripravljeno sobico za prihod?
Ja, Isabello otroška sobica pričakuje tudi v Budvi. Trenutno je le delno opremljena, saj pričakujemo še njeno posteljico, ki sem jo pred kratkim že izbrala. Ponjo sem se odpravila kar v otroško trgovino Mali zakladi, saj sem do sedaj tam našla največ otroških stvari za našo princesko. Med drugim tudi voziček Mima, ki ga z Isabello že pridno preizkušava. Sedaj sem pri njih našla še prav posebno posteljico, ki raste skupaj z otrokom in je tudi kasneje vsestransko uporabna. Mali zakladi nam bodo posteljico v kratkem tudi dostavili v nov dom v Budvi.
► Na kakšen način sta z Admirjem na zvezi, kadar sta vsak na svojem koncu?
Vsak dan se slišiva, od jutra do večera. Seveda takrat, ko imava oba čas. Zelo hvaležna sva tudi za kamere, saj sta na ta način čas in razdalja lažje premagljiva.
► Kdo vam ob očkovi odsotnosti priskoči na pomoč pri Isabelli?
Pomoči pri Isabelli ne potrebujem toliko, kot jo za gospodinjska opravila po hiši. No, sicer je zdaj pri dveh mesecih ne potrebujem več. Je bila pa prvi teden po porodu dva tedna pri nas Admirjeva mami, kar mi je bilo v veliko pomoč. Moja mami pa pride včasih za vikende, kadar Admirja ni. Čez teden namreč ne utegne, saj ima v rejništvu pet otrok.
► Pred kratkim ste imeli družinsko fotografiranje v studiu Ujeti trenutek, kjer sta vajino princesko fotografirala mojstra tovrstne fotografije Pika in Jure. Kako ste se kot novopečena družinica znašli pred objektivom.
Za nami je zelo prijetna izkušnja. Ko smo prišli v studio Ujeti trenutek, sva se 'razkomotila' na velikem udobnem kavču, ki ga imata Pika in Jure prav za to, da se starši lahko spočijejo in sprostijo. Isabello je takoj prevzela Pika. Previdno in nežno jo je slekla ter oblekla v oblačila za fotografiranje, ona pa je medtem ves čas spala. Vmes sem jo tudi za deset minut podojila. Med fotografiranjem, ki je trajalo dve uri, se je pripetila tudi manjša nezgoda. Isabella se je med fotografiranjem namreč polulala in malce pokakala Piki v naročje, za kar naju je Pika potolažila, da je to nekaj povsem normalnega pri njenem delu z novorojenčki. Naj še omenim, da sta Jure in Pika za fotografiranje novorojenčkov profesionalno pripravljena, njun studio je namreč zelo topel oziroma je temperatura prilagojena dojenčkom, vmes pa se sliši prijetna glasba, ki malčke zaziba v miren spanec. Do zob sta oborožena tudi s pleničkami in osvežilnimi robčki.
Barbara Majič
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del