Iris Mulej ima v drugi nosečnosti več težav

Sama pravi, da je nosečnost tokrat malce drugačna, vendar kljub začetnim težavam s slabostmi vseeno lepa, saj jo deli s hčerkico Isabello.

► Za vami je precej pestro leto, poleg poletne zaroke ste za božič razkrili, da ste znova v veselem pričakovanju. Ste si v začetku minulega leta upali sanjati o takšnem razpletu?

V bistvu ja, ker sva načrtovala še enega otročka, samo vedela nisva, kdaj bova dočakala to veselje. Isabello sem namreč res dolgo dojila in zaradi tega tudi dolgo nisem imela mesečnega perila, tako da pač bolj težko načrtuješ otroka. (smeh)

► Pa vas je novica vseeno presenetila?

Čeprav sva načrtovala, sva bila seveda presenečena. Odločila sva se še za enega in se nisva obremenjevala. Novica naju je res kmalu presenetila!

► Kako pa ste se odzvali, ko ste izvedeli, da pod srcem nosite drugega otroka?

Bila sem presrečna. Občutek pri drugi zanositvi je bil sicer zame čisto drugačen, ampak nisem bila nič manj vesela, kvečjemu še bolj, saj ko si enkrat že mama, se ti ne zvrti v glavi kot pri prvi nosečnosti od vseh vprašanj, kaj in kako zdaj naprej, ker to že vse obvladaš. Najbolj sem se veselila, da bo Isabella postala starejša sestrica, saj je to poletje tekala za vsako mamico, ki je imela dojenčka, in jokala, če ji nisem pustila prav k vsakemu dojenčku. Po njeno se to sliši takole: “Mami, mami!!! Bejbi, bejbi!!!” In potem jok, če nismo šli dojenčka pogledat.

► Torej se že veseli nove vloge?

Zelo! Velikokrat boža trebušček in pravi: “Moj, moj, bejbi!” Daje mu poljubčke in pravi, da se bo z dojenčkom igrala in mu tudi nagajala. Hihi! Ko se zvečer mažem z oljem po trebuhu, mi vedno hoče pomagati in mi namaže trebuh ter se z njim pogovarja.

► Že veste, ali bo fantek ali punčka?

Ne vemo še in tudi ne želim vedeti. Mogoče okoli 7. meseca nosečnosti, da imam še dovolj časa za priprave. Upam, da mi uspe narediti zabavo na temo razkritja spola.

► Pred skoraj tremi leti ste ravno v Lady prvič razkrili Isabellino ime. Imate tudi tokrat že določenega v mislih?

Za punčko imava že skoraj določeno, za fantka pa še ne.

► Kako pa bi primerjali prvo nosečnost s sedanjo izkušnjo? Navsezadnje nimate več toliko časa za počitek, imeli pa ste kar nekaj težav s slabostmi ...

Menda je vsaka naslednja nosečnost drugačna kot prva, saj večino svojega časa razporejaš med prvimi otroki in drugimi obveznostmi. Poleg tega mi je bilo na začetku tri mesece res zelo slabo, konstantno cele dneve in noči, in to je edino, kar mi je grenilo prve mesece nosečnosti. Zelo sem morala paziti, kaj pojem ali popijem, sicer sem končala nad WC-školjko in vse izbruhala. Ko sem bila noseča z Isabello, mi je bilo na začetku slabo, vendar precej manj kot zdaj in počutila sem se, da imam ogromno časa za razmišljanje o poteku nosečnosti, rasti ploda/otročka, porodu, več sem božala trebušček kot zdaj ...

Druga nosečnost zato ni nič manj lepa, ampak preprosto imaš manj časa kot pri prvi, kar je tudi eden največjih razlogov, da hitreje mine. In prav zaradi tega, da mi ne mine prehitro, si poskušam vzeti čas (največkrat zvečer), da se malce bolj posvetim trebuščku, na primer ko Isabelli zvečer berem pravljico ali ko se pridno igra, imam čas za počivanje in božanje trebuščka, kar je zdaj še posebej lepo, saj je otroček začel prijetno brcati in tako komunicirava z božanjem in mini brcami.

► Prvi porod je potekal po načrtih, rodili ste popolnoma naravno, brez epiduralne. Imate tudi tokrat kakšne posebne želje? Vas je kaj strah?

Ne, nič me ni strah. Že prvi porod je bil zame krasna izkušnja, povsem naraven, tako kot nas je mati narava ustvarila, brez kompliciranja, brez protibolečinskih zdravil. Sodelovanje mamice in otročka, poslušanje svojega telesa. Želim si, da bi tudi drugi porod potekal tako, prav tako v družbi Admirja, ki mi je bil v oporo, tako psihično kot fizično, s prijetno masažo. 

► Ker boste mamica že drugič, zagotovo ni večjih nevšečnosti pri pripravah na novega družinskega člana. Ste že opravili kakšen večji nakup za sobico?

Točno tako, sindrom gnezdenja je/bo dosti manjši. Se pa vseeno nisem mogla upreti prvim nakupom, ker to je res en tak poseben užitek za vsako mamico. Tako sva bili z Isabello zadnje tedne, ko smo bili v Sloveniji, redni gostji v najini najljubši otroški trgovinici Mali zakladi. Za začetek sem kupila mehko odejico, tetrapleničke s potiskom in dudico ... Isabella pa mi je pomagala izbirati med mehkimi puhastimi zajčki JellyCat. Vse, kar sva izbrali, je v nevtralnih barvah in vzorcih, glede na to, da za spol še ne vemo.

► Odkar ste izkusili materinsko vlogo, ste postali velika zagovornica dojenja, tudi v javnosti, kar je sprožilo velik odziv. Ste imeli kakšno negativno izkušnjo?

Res je, dojenje je zame dobilo povsem nov pomen in moram priznati, da sem bila kar malce razočarana nad družbo, kakšen odnos ima do dojenja. Seveda to ne velja za vse in tudi ozaveščanja je vsak dan več. Motilo me je predvsem to, da nam je dojenje predstavljeno kot nekaj preveč navadnega in ne tako pomembnega, na primer: ko rodiš, doji nekaj mesecev, pri četrtem mesecu začni z gosto hrano, potem kmalu pa lahko že nehaš dojiti, ker ni več pomembno ... oziroma če ti dojenje ne bo šlo, so tu umetna mleka za dojenčke, pa še lažje ti bo kot dojenje ... Tega sem ogromno slišala in vsakič me kar pogreje. Ko mamicam dojenje ne steče, jim takoj vsi vsilijo umetno mleko in tako se mamica niti nima možnosti ter želje potruditi in svojega otroka podojiti z mlekom, ki ga njeno telo natančno prilagodi in proizvede točno za organizem svojega dojenčka.

Je ni na svetu formule, ki bi bila bolj primerna in zdrava, kot je materino mleko. Premalo se tudi govori o povezovanju matere in otroka z dojenjem, o čustveni in psihološki podpori, ki jo otrok prejme z dojenjem, kar se mu pozna vse življenje. Torej ni samo zdravje otroka tako zelo podprto z dojenjem, ampak so tu v igri cela njegova samopodoba, samozavest in ne nazadnje uspeh v življenju (na čustvenem in kariernem področju). Vse te fascinantne ugotovitve so zadnja leta potrdile študije iz Amerike in Anglije, ki svetujejo dojenje najmanj do enega leta oziroma do dveh let. Če je dlje, še toliko bolje. Do šestega meseca pa odsvetujejo karkoli drugega kot samo materino mleko. Seveda so izjeme, ki res težko dojijo ali sploh ne morejo, ampak načeloma bi bil odstotek mamic, ki ne doji, precej manjši, če bi se temu namenilo več podpore.

Ta bi se morala začeti že doma v družinah in v šolah, zato tudi sama zelo poudarjam svojim sledilkam, naj se doječe mamice in nosečnice čim bolj opremijo z znanjem, naj berejo, govorijo s strokovnjakinjami in podpornicami dojenja itd. Sama slabih izkušenj nisem imela, razen tega, da so me fotografirali, ko sem dojila v javnosti. Ampak to je pač cena tega, da sem javna osebnost, medtem ko druge mamice dojijo nemoteno, če je seveda okolica temu dorasla.

► Predvidevam, da bo tudi tokrat dojenje na vrhu prioritet.

Točno tako! In nameravam dojiti najmanj dve leti, kakor sem tudi Isabello.

► Zelo ste vpeti tudi v družbena omrežja, kjer sproti objavljate vse, kar se vam dogaja v družinskem življenju. Bo tako ostalo tudi ob povečanju družine?

Upam, da bo. Ker to je moje delo in marketing prek socialnih omrežij je zame večji del zaslužka. Potrudila se bom, da bom lahko ta posel vodila tudi ob dveh otrocih. Tolažim se z mislijo, da imam varuško, ki mi vsakodnevno pomaga, bomo pa videli, kako bo vse to potekalo s še enim članom.

► Družina je bila vedno vaša velika želja, pa vendar, vseeno kdaj pogrešate tiste brezskrbne dni?

Moram priznati, da jih bolj poredko pogrešam, verjamem pa, da jih vsaka mamica občasno pogreša, nekatere bolj, druge manj. Ampak nikoli niti za trenutek ne pomislim, da bi to, kar imam zdaj, zamenjala za več svojega (prostega) časa in zabavo. Zdaj se zabavam drugače, z otrokom skozi igro, učenje itd. In vse to me veliko bolj osrečuje kot pa žurke v klubih. 

► Kaj pa je tisto, kar najraje počnete sami ali z zaročencem, ko si utrgata nekaj trenutkov zase?

Ko sva povabljena na kak poseben dogodek ali večerjo, si urediva varstvo in ne potrebujeva veliko, da se imava lepo. Samo nekaj miru, kakšna zanimiva tema za pogovor pa dobra hrana in pijača, ker sva oba gurmana. Ko pa imam sama čas in mir pred Isabello, takrat rada kaj preberem.

Besedilo: Anja P. Kontrec // Fotografije: osebni arhiv

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču