Manekenka Iris Mulej, ki uživa v umirjenem družinskem življenju v Črni gori, je imela pred kratkim velik razlog za praznovanje. Njena hčerkica Isabella je namreč v začetku septembra upihnila prvo svečko, zato sta ji starša pripravila veliko rojstnodnevno zabavo s kar 40 povabljenci.
Le dan pozneje pa je družina Mulej Barčić odletela v London, kjer sta dekleti, medtem ko je očka poslovno sestankoval, uživali v raziskovanju mesta in se podali tudi po bogato založenih trgovinah.
Kako bi lahko opisali leto, ki je za vami?
Zame je to leto najlepše do zdaj, je pa tudi najbolj polno odgovornosti in obveznosti. Seveda je velikokrat tudi naporno, ampak ob otroku, ki postane središče tvojega življenja, je vse to mala malica.
Kakšno je vaše mnenje o materinstvu danes in kakšno je bilo, preden ste postali mamica?
Od vedno sem se zavedala dveh stvari glede materinstva. Da je verjetno nekaj najlepšega, a ob enem tudi zelo napornega. Glede tega se nisem motila, občutke pa lahko doživiš samo takrat, ko si sam v isti situaciji. In mislim, da smo ženske narejene tako, da zdržimo marsikaj, za kar si prej sploh nismo predstavljale. Od poroda, vseh neprespanih noči do tisoč in enega hišnega opravila po domu z eno roko, medtem ko v drugi roki nosiš otroka, ker noče biti sam na tleh, in podobno. Na koncu je za nas vse to preprosto.
Kaj je bilo v tem letu za vas najtežje?
Najtežje mi je bilo, ko sem kar dvakrat dobila mastitis ter skoraj nepokretna obležala za dva dni. Težko je bilo tudi lani pozimi, ko je bila Isabella nekajkrat prehlajena in smo morali neštetokrat čistiti nosek s posebnimi pumpicami, ob tem pa je revica grozno jokala. S tem so bile seveda povezane tudi neprespane noči.
Kaj pa je bilo najlažje?
Najlažje je pa nasploh vse, kar storim za Isabello, saj sploh ne razmišljam o tem, ali kaj zmorem ali ne, samo naredim.
Kakšna malčica je Isabella, kaj najraje počne?
Isabella je že kar samosvoja gospodična, če kaj ni po njeno, nam to brez problema vsakič pove, beri joče. Je pa tudi že poslušna in se uči, kaj je prav in kaj ne. Ampak vseeno najprej poskuša po svoje. Lahko rečem, da je zelo vztrajna, trmasta in radovedna malčica. Reče mama, maha adijo in reče papa. Dva dni po rojstnem dnevu je sama shodila, in to v Londonu, te dni pa je dodala še dve ljubki gesti, naučila se je božati in dati ljubčka. In ravno te dni sem ji dala igračko dojenčka, ki ga stalno nosi v rokah, ga boža in ljubčka po glavi.
Ima rada hrano in kaj najraje?
Ja, je kar pridna glede hrane. Najraje pa ima zelenjavo ali sadje, vmešano v navaden, kisel jogurt ... Bolj sveže stvari ima rada. Sicer pa ima še vedno najraje moje mleko.
Dojite že več kot eno leto, kako gledate na to materinsko izkušnjo?
Zame je dojenje ena res krasna izkušnja in še zdaleč ni to le hrana za otroka. Otrok se z dojenjem pri materi pomiri, pocrklja, potolaži, če je treba. Najbolj pomembno mi je, da se med otrokom in materjo tako ustvari pomembna vez, ki je tudi pozneje v življenju za otroka zelo pomembna s psihološkega vidika. Zame na tem svetu ni lepšega občutka, kot ta, ko se Isabella privije k meni v naročje, se prisesa na moje prsi in me pogleda s svojimi velikimi očmi, s katerimi mi sporoča, da je v tistem trenutku najbolj srečna, zadovoljna, ljubljena oziroma izpopolnjena. To je res ena sama popolna ljubezen, ki si jo mati in otrok izmenjujeta z dojenjem.
Je bilo dojenje kdaj naporno?
So tudi primeri, ko je dojenje lahko boleče in naporno, jaz na primer sem se dvakrat srečala z mastitisom, potem so primeri, ko mamice ne morejo dojiti, tako da marsikaj se dogaja okoli dojenja. Prav zato pa sem neizmerno hvaležna temu, da se z Isabello lahko tako lepo in dolgo dojiva.
Pred kratkim ste Isabelli pripravili rojstnodnevno zabavo za prvo svečko. Lahko opišete, kako je bilo?
Zabava je bila pri nas doma v Komendi, za praznovanje v Sloveniji pa sva se odločila, ker imava tu več prijateljev, večina ima otroke, tako da je bila zabava, kot se spodobi za otroško zabavo – z veliko otroki. Vseh skupaj nas je bilo okoli 40, poskrbljeno pa je bilo seveda za hrano in pijačo. Jaz in Admir kot gostitelja zabave pa upava, da so se gostje imeli lepo ter da nihče ni odšel lačen ali žejen od nas. Pred razrezom torte smo Isabelli zapeli Vse najboljše ter nazdravili s šampanjcem.
Zakaj ste se odločili za tako veliko zabavo?
Predvsem zato, ker je jaz nisem nikoli imela. Seveda mi je mami vedno spekla torto in povabila sestrične, bratrance in sošolce, vendar pa sem si pozneje kot starejša vedno želela imeti takšno večjo, z baloni itd. No, in ker sem tudi sama v preteklosti s svojim podjetjem organizirala kup dogodkov, tudi za več kot 400 ljudi, sem si rekla, za koga pa, če ne za svojo prvorojenko?!
Kakšno torto je imela Isabella?
Isabella je imela kar dve torti, ena je bila bolj preprosta, smetanastega okusa in je bila namenjena za slikanje 'smash cake' in pripravljena tudi na uničenje. Druga pa je bila glavna torta, dvonadstropna. Zgornje nadstropje je bilo z okusom gozdnih sadežev z vaniljo, spodnje pa z okusom rafaela. V stilu s tortama je zraven imela še makrone in mini tortice, vse pa je bilo tako zelo slastno, da je že prvi dan skoraj vse pošlo.
Kdo je poskrbel za vse te slastne dobrote?
Pohvaliti moram mlado oblikovalko in slaščičarko Emo, ki ustvarja pod svojo znamko Emaizing Creations. Takoj je razumela moje želje glede videza in okusa torte, da se je vse skupaj ujelo z drugo dekoracijo in tematiko rojstnodnevne zabave, za katero je poskrbel Deko svet.
Kakšna darila pa so razveselila Isabello?
Dobila je predvsem uporabna darila, veliko oblačil, kar mi je olajšalo skrbi za nakup jesenskih in zimskih stvari, ter zanimive igrače, s katerimi se že veselo igra in raziskuje. Od naju pa je dobila rojstnodnevno zabavo.
Zdaj, ko je hčerka dopolnila leto dni, ste morda pomislili na povečanje družine?
Od nekdaj sem želela imeti veliko družino in zdaj, ko imava z Admirjem Isabello, seveda razmišljava še o kakšnem bratcu ali sestrici, a še ne delava planov. Sploh pa je zdaj glavna Isabella, ki bo vse bolj zahtevna malčica.
Barbara Majič
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču