Iris Mulej: Nobeni mamici ni enostavno, ne glede na to, koliko otrok ima

Kakšne so bile vaše predstave o materinstvu?

Predstavljala sem si, kako prekrasno mora biti, vendar tudi naporno. Takšno je tudi v resnici, ni zgolj fizično, temveč tudi zelo psihično zahtevno. Kako otroka pravilno usmeriti? Kako ga pripraviti na življenje? Ta proces pri nas še vedno traja in bo še nekaj časa.

Katera je bila največja zmota, ki ste jo gojili v povezavi s starševstvom?

Joj, da se s svojim otrokom pa že ne bom mogla skregati. Zdaj mi je jasno … pa še kako se kdaj z Isabello sporečeva!

Bi lahko rekli, da ste že ujeli neke vrste ritem ali življenje z otroki vsak dan prinese nekaj novega?

Hmmm, mislim, da vsaka mama ujame tisti ritem, ker ji drugega niti ne preostane. Kljub temu pa je življenje z otroki vsak dan nov izziv.

Kako je vašo vsakodnevno rutino zasukal Arron?

Moja vsakodnevna rutina je bila že pred prihodom Arrona, ko sem imela samo Isabello, pestra. Mislila sem si: “Le kako bom vse skupaj uskladila?!” No, ko pa imaš dva otroka, lahko rečem, da postaneš večji strokovnjak razporejanja časa in opravkov, saj dejansko v istem času narediš več stvari kot kadarkoli poprej. Včasih se sprašujem, kaj sem delala prej z vsem časom, ko sem imela samo enega otroka. (smeh) Okej, malo za šalo, malo za res, da me ne bodo mamice, ki imajo enega otroka, kregale. Nobeni mamici ni enostavno, ne glede na to, koliko otrok ima.

Katerega dela življenja se je materinstvo najbolj dotaknilo?

Čustvenega, saj podoživljam najlepša in najmočnejša čustva, ki jih lahko v življenju doživim. Vse od ljubezni pa do potrpljenja pri vzgoji, da ne pozabim strahov, ki jih gojiš kot starš.

Kakšen je po vašem mnenju največji izziv za sodobne mamice?

Mislim, da je največji izziv način vzgoje, čeprav včasih na žalost temu niso posvečali preveč pozornosti.

Kaj pa vsa družbena pričakovanja? Kako se spopadate z njimi?

Se ne, ker me ne zanima mnenje drugih. Sama o materinstvu dosti vem, saj se ves čas izobražujem. Prebiram najrazličnejše knjige in poslušam strokovnjake s področij, ki me zanimajo, ter izmenjujem izkušnje z modernimi mamicami, za katere vem, da so tudi v koraku s časom glede pristopa k otroku, vzgoje itd.

Predstavljam si, da ob dveh malčkih časa za urejanje in ličenje ni več prav veliko?

Točno tako! (smeh) Razen kadar imamo kakšen dogodek, pomembnejšo večerjo ali podobno priložnost. Takrat si vzamem malo več časa za lepši in bolj dodelan make up, sicer pa bolj osnova. Pri meni je to podlaga, BB-krema ali kak lahek tekoči puder za obraz, nežna šminka in maskara.

Kako je nosečnost spremenila vaše telo oz. vaše dojemanje telesa?

Dojemanje, spoštovanje in ponos do mojega oziroma nasploh ženskega telesa je že ob nosečnosti, predvsem pa ob porodu doživelo preporod. Tako kot danes gledam na svoje telo, nisem nikoli. Vse ženske bi se morale zavedati, da so čudež narave, ki druži največjo ljubezen, nežnost in prvinsko moč. To nam je dala mati narava in zaradi tega smo in vedno bomo močnejše od moškega. S tem ne želim zveneti feministično, ampak dejansko je znanstveno dokazano, da bi zaradi takšne bolečine, kot jo prestajamo ženske med porodom, moški enostavno umrli. Joj, ne bi rada prestrašila bodočih mamic – me to zmoremo, nam je to dano. Se pa te prvinske moči ženske v današnjem svetu na žalost premalo zavedamo. Moje telo se po Isabelli ni dosti spremenilo oziroma se je v letu dni vrnilo v prvotno stanje, nisem imela sprememb, kot so strije, povešena koža na trebuhu ali odvečni kilogrami. Zdaj pri Arronu pa vidim, da mi bo ostalo nekaj manjših strij, pa tudi okrevanje kože na trebuhu traja dlje, zato še vedno ni tak­šen, kot je bil prej. Če sploh bo kdaj?! No, saj vsi, ki so me videli nosečo z Arronom, tudi pravijo, da ni čudno. Pogosto so me celo spraševali, ali bosta dvojčka. (smeh) S kilogrami pa nikoli nisem imela težav, tudi tokrat ne.

O svojih izkušnjah z materinstvom pišete tudi na strani Free Spirit Mama. Kdaj ste občutili željo, da svojo izkušnjo delite z drugimi?

Ker me spremlja veliko mamic, zrelih žensk in mladih punc, ki me pogosto sprašujejo za razna mnenja in nasvete, od izkušenj s kozmetiko, zdravo prehrano do receptov, otroških izdelkov, mode, nosečnosti, poroda ... je nemogoče odgovoriti vsem. Zato sem se odločila pisati blog. Tako jih lahko pri določenih vprašanjih samo napotim na svoj blog, kjer dobijo vse odgovore in še več. Sicer nisem tipična blogerka, ki redno pridno piše bloge, ampak se pisanja lotim takrat, ko imam za to čas in občutek. (smeh)

Bi tudi vam med nosečnostjo prišlo prav, da bi kje lahko prebrali podobne nasvete, izkušnje?

O ja ... in sem tudi jih. Veliko sem izvedela od poporodne doule in svetovalke za dojenje Urške Repnik, ki ogromno pomaga mamicam v nosečnosti s pripravo na porod in pri dojenju. Dojiti otroka je za žensko nov izziv in poslanstvo. Veliko pa mi je pomenilo tudi mnenje moje mami, ki je naklonjena naravnemu pristopu poroda. Zagovarja, da je treba poslušati svoje telo in otroka. Zato sem se odločila, da tudi sama širim pomembnost ženske moči, naravnega poroda in druge informacije, ki bi lahko koristile mladim mamicam.

Koliko časa dnevno vam vzame objava za družabna omrežja? Se ljudje premalokrat zavedamo, koliko truda je v to vloženega?

Moje delo, 'kreiranje vsebin za družbena omrežja', kakor se zdaj moderno reče, mi vzame približno od štiri do šest ur na dan. Če zajema organizacijo večjega fotografiranja, seveda tudi več. Ne, ljudem se v bistvu niti ne sanja, da je to delo, ki zahteva čas, zbranost, ideje, komunikacijo z občinstvom ter naročniki itd.

Na svojem profilu na Instagramu Free_spirit_mama ste pred kratkim objavili dobrodelen projekt. Kakšen je namen dobrodelnega projekta? Kje se je porodila ideja?

Idejo sem dobila ob vseh sodelovanjih z naročniki. V testiranje in uporabo namreč dobim veliko izdelkov, ki jih, če sem z njimi seveda zadovoljna, priporočim naprej. Tako sem se ob odpiranju vseh paketov, ki jih dobim, neštetokrat zamislila, kako lepo bi bilo, da bi se stvari podarile tudi nekomu, ki si to težko privošči. Ker sem mama, je bila moja prva misel mlada mamica, ki sebi in svojemu otroku težko kupi pomembne reči. Tako sem povprašala nekaj svojih poslovnih partnerjev, ali bi priskočili na pomoč in s svojimi izdelki, ki jih uporabljam tudi sama in vem, da bi jih bila vsaka mamica vesela, razveselili družinico v stiski. To sem objavila tudi na svojem profilu in dobila nekaj predlogov, potem pa sem se še sama obrnila na humanitarno društvo iz Celja, Leo klub Mavrica Celje, ki že 19 let dela za dobrobit neprivilegiranih otrok. Ker ima društvo takšne in drugačne izkušnje z ljudmi v stiski, sem upala, da me bodo napotili na pravi naslov. V nekaj ted­nih sva s prijazno članico društva Andrejo Martinović našli mamico, ki se je sama s tremi malimi otroki zatekla v materinski dom Žalec. Mamica je popolnoma brez vsega materialnega imetja, ima pa dva mala otroka in novorojenčka. Odločila sem se, da ji pomagam po najboljših močeh, zato sem k projektu povabila partnerje, ki se jim za sodelovanje in dobrodelnost toplo zahvaljujem: znamko Chicco, otroško trgovino Pikapolonica, podjetji Kit&Kin in Sanofarm.

Iskrene čestitke za projekt. Verjetno ni enostavno krmariti med vsemi obveznostmi. Bi vam v določenih trenutkih prišlo prav, da bi imeli svoj del družine bližje, ali ste se že tako privadili na življenje v Črni gori, da ga ne bi zamenjali za nič na svetu?

O, seveda bi mi zelo prav prišlo, predvsem to, da je moja mami kje blizu. Na živ­ljenje v Črni gori sem se že privadila, saj se vsega privadiš, vendar bi se brez težav preselila nazaj v Slovenijo. Kakor ima Črna gora določene prednosti, zaradi katerih nam je tu lepo, je po drugi strani v Sloveniji več vsega. Pri tem mislim družino, prijatelje, način življenja, čistočo, urejenost. Zaradi tega bi se vrnila nazaj. Takšen je tudi naš načrt, nekoč v naslednjih letih, enkrat pozneje. No, ne tako zelo pozneje. (smeh)

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču