Iris Mulej: “Za botoks se ne bi odločila”

24. 3. 2012 | Vir: Story
Deli

Manekenka Iris Mulej je za revijo Stoy že pred meseci razkrila, zakaj se je odločila za poseg povečanja prsi, tokrat pa nam je zaupala, kako namerava ohranjati mladostno kožo na obrazu. Čeprav poseg vključuje injekcijo, pa nam pove, da gre za popolnoma naravno metodo, zaradi katere najbrž nikoli ne bo potrebovala botoksa.

“Za ta poseg sem se odločila predvsem zato, ker gre za popolnoma naraven postopek, brez kakršnihkoli sintetičnih dodatkov, kot je to običajno pri botoksu in drugih pomlajevalnih tretmajih.’’

Bistvo je v tem, da je regenplazma postopek pospeševanja regeneracije celic v telesu z lastno krvjo, zato ni nevarnosti, da bi prišlo do neželenih stranskih učinkov. V Sloveniji je to novost, v tujini pa je že dlje časa prisoten pri hollywoodskih zvezdah.

Zdravnica vzame kri, tako kot smo tega vajeni pri običajnih odvzemih z injekcijo ali cepljenju. Če gre za starejšo osebo, je količina odvzete krvi večja, saj potrebuje večjo količino pripravka zaradi večjega števila gub, kot pri mlajših.

“Tako je meni vzela le eno enoto krvi, ki zadostuje za eno epruveto. Po centrifugiranju iz nje pridobimo plazmo, ki se potem s posebnim patentiranim pripravkom z injekcijo vbrizga v kožo na potencialnih problematičnih delih obraza, vratu in tudi dekolteja. Sama sem se po posvetu z zdravnico odločila za predele, na katerih že imam rahle gubice, in za tiste, kjer je koža ponavadi najbolj izpostavljena znakom staranja, torej okoli oči in ust. Obraz se pred tem namaže z blagim anestetikom, tako da je poseg manj boleč, čutiš le rahel pekoč pritisk, ko ti prebode kožo, kar je sicer neprijetno, ni pa nekaj, kar ne bi mogla prenesti. Tudi po končanem posegu nisem čutila večjih bolečin, kratek čas je bila prisotna le mala oteklina na mestu vboda, vendar po pol ure sploh ni opaziti ničesar več.’’ izkušnjo opiše Iris, ki ji je zdravnica tudi povedala, da so zadnje raziskave pokazale, da se botoks, ki je v osnovi strup, nikoli popolnoma ne razgradi in nekaj sledi za vedno ostane v našem živčnem sistemu.

Več v reviji Story