Pevki Iris Ošlaj in Alenka Husič imata kar nekaj skupnih točk. Obe sta pevki pri skupini Sopranos in obe že nekaj časa uživata v družbi svojih otrok. Iris ima Tinkaro, Alenka pa dojenčico Ano in drugošolko Alino. Zaupali sta nam, kako so videti materinski dnevi in kako usklajujeta vse obveznosti, ki pa jih, kot boste ugotovili po prebiranju našega intervjuja, zagotovo ni malo.
Story: Alenka in Iris, obe sta mladi mamici. Kako so videti dnevi, ki jih preživita z družino?
Alenka: Jaz sem trenutno tako ali tako na porodniški in sem konstantno doma, tako da je vsak 'samski' skok iz hiše bolj redek, ravno zaradi najmlajše hčerke Ane, pa še takrat, ko grem kam sama, lovim njen spanec. (smeh) Trenutno ji izraščajo zobki, zato ji moja bližina še toliko več pomeni. Sicer pa sem trenutno prava gospodinja. Včasih imam občutek, da sem konstantno, ampak res konstantno za štedilnikom. (smeh)
Dopoldne sva z Ano sami, ven skočiva na kakšen sprehod ter loviva zadnje jesenske sončne žarke, skupaj skuhava kosilo, nato pride iz šole starejša Alina, ki najprej zaključi vse šolske obveznosti, nato pa preostanek popoldneva izkoristimo ali kje na zraku ali pa so plesno obarvani - hči Alina je namreč strastna plesalka. Nato sledi večerna rutina: branje pravljic, spanje ... Tako da se jaz na primer umirim ter usedem s skodelico čaja ter kakšno revijo komaj zvečer ob desetih.
Iris: Ker so dnevi, ko smo vsi skupaj, kar redki, večinoma so to nedelje, jih poskušamo maksimalno izkoristiti. Takrat se predvsem veliko crkljamo, igramo, smo zunaj, gremo na kakšen izlet ali pa na obisk k sorodnikom, prijateljem. Enostavno se odklopimo in seveda to zelo paše.
Story: Kako doživljata materinsko vlogo?
Alenka: Najlepši trenutek je tisti, ko me starejša hči Alina objame z vso močjo in mi iskreno reče, da me ima rada, in hecno doda, ti si moja najboljša edina mami. Ana je trenutno tista, zaradi katere se (pre)pogosto zbujam ponoči in hodim včasih naokoli kot kakšen zombi, pa vendar je čez dan nasmejana, zadovoljna ter - predvsem s poudarkom - zdrava sedemmesečna dojenčica. Vedno se potolažim, da gre čas prehitro, da ga je treba maksimalno izkoristiti in da bodo vse te 'majhne' težavice, kot je nespanje, hitro mimo.
Iris: Najlepše mi je takrat, ko recimo naenkrat prileti z drugega konca stanovanja naravnost v moje noge, me stisne z vso močjo in zraven prav blaženo reče 'mamiiii'. Takšni trenutki so neprecenljivi in mi vsakič znova narišejo nasmeh do ušes. Zna biti pa naša Tinkara tudi zelo odločna punca, tako da moram biti res dosledna pri določenih zahtevah, ker imam včasih občutek, da bi sicer kar ona 'komandirala' mene. (smeh) Verjamem pa, da je to še najmanj in da večje materinske preizkušnje še pridejo, z njenim odraščanjem.
Story: Alenka, vi imate dva otroka. Kako je zdaj, ko imate takšno razliko med Alino in Ano?
Alenka: Razlika v letih sicer je, šest let, vendar je to po eni strani bolje, ni mi treba skrbeti za dojenčico ter še za enega majhnega škrata, ki mu je težje karkoli že dopovedati. Alina je samostojna punca in marsikaj uredi sama, ne da jo jaz konstantno kontroliram, tudi z Ano se odlično razumeta. Alina svojo mlajšo sestrico zabava, ji pleše, poje, kdaj pa kdaj prebere kakšno zgodbico, Ana pa se smeje na ves glas in je zadovoljna, ker ima še nekoga poleg mamice in očka. Sicer pa lahko že zdaj povem, da se sestrici karakterno zelo razlikujeta. Kaj pa bodo leta prinesla, bomo videli.
Story: Iris, kakšna pa je vaša Tinkara? Bi imeli še morda kakšnega otroka?
Iris: Naša Tinkara je pozorna na vse in vsakogar, je prava energična bombica in velika radovednica, hkrati pa je tudi velik srček in cuker, itak. (smeh) Zelo rada je med ljudmi in že zdaj veliko govori, tako da si kar predstavljam, da bi ji bilo všeč, če bi imela še kakšno družbo. Imava tudi željo, ampak bomo šli tokrat lepo po vrsti - najprej štal'ca, potem pa krav'ca. Me pa vedno znova preseneti njeno odraščanje, odkrivanje novih spretnosti, recimo novih besed, pa takrat, ko je shodila, sem bila sploh navdušena, ker se prej ni in ni želela odtrgati od mene. Je pa sicer zelo spretna in jo, zanimivo, zanimajo tudi tehnične zadeve.
Story: Kako vama uspe še ob družini uspešno krmariti v glasbenih vodah?
Alenka: Čaka nas z nastopi dokaj zaseden veseli december. Zlagala bi se, če bi rekla, da bo vse tako, kot je bilo prej. Tukaj je predvsem pomembna dobra organiziranost s partnerjem in mislim, da pri nama na srečo vse 'štima'. Očki sicer večinoma najraje vse prepustijo mamicam, ko pa je treba vskočiti in se 'znajti', kot se rad izrazi partner Primož, je vse tako, kot mora biti! Zdaj smo si s Sopranosi kar zastavili projekt za projektom in rekli, da bomo morali biti bolj 'pridni'. (smeh) Naš zadnji singel je izšel pred dvema letoma.
Iris: Pri delu v skupini gre malo lažje, ker si lahko določene zadeve porazdelimo, tako da ni tako hudo. (smeh) Pa tudi časovno se zelo prilagajamo drug drugemu. Trenutno, ko otroci še zelo potrebujejo bližino mamic, se večinoma dobivamo zvečer oziroma si vzamemo en dan in takrat napnemo vse moči. V studiu delamo recimo zdaj, ker imamo potem december polno zaseden. Sproti torej vidimo situacijo in se ji prilagajamo. Sama pa imam še to srečo, da če me kdaj možu ne uspe pokriti, hitro priskoči na pomoč tudi babica, moja mami. Tinkara tako očija kot babi obožuje, tako da kakšnih večjih problemov ni. Je pa seveda toliko bolj vesela, ko se vrnem, jaz pa tudi.
Story: S Sopranosi načrtujete izid nove zgoščenke. Kakšna je vrnitev po porodniški?
Alenka: Predvsem glasilke je bilo treba dobro ogreti, so se kar malo preveč navadile 'tihega petja'. (smeh) Sicer pa po vsakem premoru pridejo tudi nove ideje, nove želje ... Tako da smo se nekako našli in vsaj zdaj za začetek pripravili nekaj drugačnega. Glede zgoščenke pa smo trenutno bolj na singlih. Za zdaj nimamo zastavljenega cilja, kdaj in če sploh bo izdana plošča. Po eni strani se albuma sploh ne splača izdati, po drugi strani pa je to neki pečat glasbene skupine. Zdaj bomo predvsem videli, kako se bo 'prijel' novi singel, potem pa bomo že pravočasno najavili tudi tovrstni projekt, izdajo albuma.
Iris: Glede načrtov v skupini Sopranos je odgovor enak prejšnjemu, torej Alenkinemu. Kar se tiče vrnitve na glasbene odre, pa nisem imela kakšnih večjih težav, prej nasprotno. Se mi zdi, da prepona bolje funkcionira, poleg tega sva s Tinkaro nenehno prepevali in so bile glasilke kar dobro 'podmazane'. Druga stvar pa je moja fizična pripravljenost, tukaj grem pa žal zelo počasi in postopoma nazaj. (smeh)
Story: Iris, z možem gradita hišo, kar je velik zalogaj. Kako se spopadate z življenjskimi izkušnjami gradnje?
Iris: Težko. (smeh) Oba sva bila že nekajkrat na koncu z živci, kar je načenjalo tudi najin odnos. Zahteven si do sebe, zahteven si, ker bi želel, da je vse 'perfect' (popolno, op. a). Sploh ženske, priznam, znamo biti nekoliko prezahtevne. No, zame je bila tale gradnja kar šola ... Dvakrat vdih in izdih, preden skočiš v zrak, je priporočljivo. (smeh) Zdaj si že včasih rečem, pa kaj potem, če bo tamle ena ploščica malo postrani, na vse se bomo navadili. Veliko pomembnejše je, da bomo znali na kakovosten način preživljati skupen čas ter da se bomo imeli radi. Včasih zavestno stopim korak nazaj in se spomnim, da je treba uživati v preprostih rečeh. Včasih pa mi ne uspe ravno, ampak predvsem zato, ker pri hiši je pač tako, da moraš vsakemu gledati pod prste, ker drugače noben drug ne bo.
Story: Alenka, vi ste večino časa z dojenčico Ano in drugošolko Alino sami. Kako se punce organizirate?
Alenka: Vse se da, če se hoče. Imam to srečo, da imam tukaj v Dolu pri Ljubljani, kjer živimo, par mamic, s katerimi se rade podružimo in načvekamo. Včasih pride tudi tašča za kakšen dan ali dva, nam kaj pokuha, polika. Tako da iskreno, včasih je naporno, več pa je lepih trenutkov, ki jih ne zamenjam za nič na svetu.
- Napisala MIMA
- Foto Ana Zibelnik u MUA Tina Dervarič
- Pričeske Tatiana Hočevar u Oblačila Manzara
- Modni dodatki nakit Fashion District
