Iryne Osypenko Nemec se številni spomnimo z modnih brvi, spet drugi s komentatorskega stolčka lanske sezone Gostilne išče šefa, ko je še zadnje skeptike prepričala, da imajo manekenke v resnici lahko čisto normalen apetit. Da je simpatična in zgovorna, pred-vsem pa strastna ljubiteljica vsega 'dobrega', kar spada na mizo, nam je postalo jasno že v trenutku, ko se je poročila v primorsko družino Nemec, kako pa se sama znajde v svoji kuhinji, je spregovorila samo za Story.
Story: Iryna, po pestrem poletju ste se vrnili na male zaslone. Kako ste ga preživeli, ste se napolnili z energijo za novo sezone oddaje Gostilna išče šefa?
Letošnje vroče poletje je bilo razgibano, pestro in predvsem delovno. Ker sva z možem planirala dopust v Španiji šele konec avgusta, sva ga zaradi oddaje morala tudi malo skrajšati. Drugače pa sem med poletjem zahajala kar na plaže v zamejstvu, med Devinom in Sesljanom, saj sva bila z Matjažem veliko v Biljah, od koder je do morja le 25 minut.
Story: Katere kraje ste letošnje poletje obiskali?
Prav veliko se nisva potepala, bila sva v obmorskih krajih v Italiji in zdaj greva v Španijo, seveda sva obiskala tudi naša obmorska mesta in kopališča.
Story: Kaj pa kulinarika? Nikdar niste skrivali, da ste velika ljubiteljica hrane.
Tako kot vedno: mediteranska hrana, ki jo vsi dobro poznamo, in če ji pridam še malo španskega pridiha, so moje brbončice navdušene. Všeč mi je vse, kar diši po morju, in morske specialitete imam velikokrat na svojem meniju. Še toliko bolj ob vročih poletnih dneh.
Story: Ste s to mislijo sedli tudi na letošnji komentatorski stolček?
Tako kot lani se bom osredotočala predvsem na karakterne lastnosti tekmovalcev, na njihova ravnanja, medsebojne odnose, na njihove odzive skozi ves dan. Zanimalo me bo, kako bodo sodelovali med seboj in kako se bodo spopadali z vsemi pritiski, ki jih čakajo.
Story: Sicer manevrirate med življenjem na Primorskem in v Ljubljani, kajne? Kakšna značilnost primorske kuhinje je v vaši kuhinji doma pustila največji pečat?
Štokviš ali bakalar. Obožujem ga, ker je res izjemen in je tradicionalno na naši družinski mizi nekajkrat v zimskem času, obvezno pa na božični večer, ko se v Biljah pri dedku in babici zbere naša širša družina in se štokviš kuha v ogromnem loncu. Mi ga pripravljamo na rdeče, to pomeni, da poleg začimb, česna in čebule ... dodamo tudi paradižnikovo mezgo, kar da sočnost in izjemen okus.
Story: Kaj pa sicer najraje kuhate?
Različno. Ker imamo radi tako meso kot ribe, skrbim, da ne dajemo prednosti ne enemu ne drugemu. Velikokrat pripravim meso ali ribo z zelenjavo in krompirčkom v pečici. Hitro in okusno.
Story: Je to tudi Matjaževa najljubša vaša specialiteta?
Seveda. Sicer pa Matjaž sploh ni zahteven, kar se tiče hrane, čeprav se razveseli, ko ga presenetim s kakšno specialiteto, ki je še ni jedel. Še najbolj pa je vesel, ko dobi kakšno veliko čokolado z lešniki. (smeh)
Story: Kuhanje pred taščo zna biti kar precej 'tremasto'. Se vi spomnite svojega prvega kosila, večerje, ki ste jo kuhali za družino svojega dragega?
Seveda se spomnim, ker je bilo prvič, a nisem imela posebne treme, saj je vse potekalo zelo spontano in sproščeno. Moja tašča rada kuha in tudi to prvo kosilo je bilo seveda odlično, preprosto in z jedmi, ki so tipične za Primorsko. Naslednjič pa sva se že skupaj smukali po kuhinji in mi je z veseljem razkrivala svoje skrivnosti.
Story: Sicer vedno priznavate, da se s svojo taščo odlično razumete. Ste si izmenjali tudi kakšne kuharske recepte?
Ja, še zmeraj me kaj novega nauči in je velika zakladnica kulinaričnega znanja. Tudi jaz sem ji že pokazala, kako se pripravijo tradicionalne jedi iz mojih krajev.
Story: Čemu pa sicer v svoji kuhinji posvečate največ pozornosti?
V kuhinji so mi sicer najbolj pomembne surovine, te morajo biti kakovostne, pazim, da so ekološko predelane, in seveda mi je pomembno tudi njihovo poreklo. Pa tudi, da imam dovolj časa, da se kuhi res posvetim. Najslabše se mi zdi, da moraš hrano na hitro pripraviti in jo še hitreje pojesti. Do hrane je treba imeti spoštovanje.
Story: Velikokrat ste sicer že poudarili, da je bolj kot količina hrane, ki jo manekenke pojejo, pomembno to, da ješ zdravo.
Sama nimam tipičnega jedilnika, ker si vsak dan znova nekaj novega zaželim in si to tudi privoščim. Pazim pa, da nisem nikoli lačna, in imam vedno s seboj kaj za pod zob. In seveda - voda, nanjo nikakor ne smemo pozabiti.
Napisala Kaja Milanič
Fotografije POP TV, Sašo Radej
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
