Priljubljeni glasbenik Isaac Palma se te dni, ko se je začelo novo šolsko obdobje, spominja, da ga je na prvi šolski dan v šolo peljala mama. Posebnega strahu ni občutil, spomni pa se, da je v razredu med novimi obrazi srečal tudi prijatelja, s katerim sta skupaj hodila že v vrtec in tega se je zelo razveselil.
"To je bilo nekakšno olajšanje, da vsaj enega izmed sošolcev pa že poznam in da v vsakem primeru ne bom čisto sam. (smeh) Mojih priprav na prvi šolski dan se žal ne spominjam, vem pa, da se mi je že kmalu po prvem šolskem dnevu pričelo na veliko dogajati. Bil sem izredno navihan in živahen otrok. Povsod me je bilo polno in občasno sem tudi kakšno ušpičil. Takrat sem bil za to tudi vedno primerno kaznovan. (smeh) Naj vam povem, da je v Argentinskih šolah navada, da otroci prav vsako jutro ob prihodu v šolo najprej gredo v telovadnico, kjer se zberejo in počakajo, da zazvoni šolski zvonec. Nato je obvezno, da vsi skupaj odpojejo argentinsko himno. Nekega dne se mi je zgodilo, da sva z bratom, s katerim sva v šolo hodila kar peš, zamudila in šolo so zaklenili, saj so pri tem zelo strogi. Tako sva ostale otroke gledala kako so peli, midva pa sva kasneje bila kaznovana od ravnateljice tako, da naju je izpostavila in sva morala argentinsko himno odpeti pred celo šolo in vsemi zbranimi otroci. Tega trenutka se spominjam s posebnimi občutki, saj vem, da sem se takrat kot otrok grozno jokal, saj me je bilo sram, danes pa se po tihem sprašujem ali je v mojem življenju res že od majhnih nog bilo zapisano, da bom pel pred množicami ljudi," je vse skupaj v uvodu povedal priljubljeni glasbenik, ki danes živi in ustvarja v Sloveniji, kjer si je z ljubljeno Patricijo ustvaril dom in družino.
A ker je Isaac ponavdi precej zgovoren, se je spomnil še ene zanimive prigode, ki nam jo je prav tako zaupal: "Nekoč bi moral narediti domačo nalogo in ker je po igranju zmanjkalo energije, da bi jo naredil (smeh), sem se odločil, da jo prepišem od svojega sošolca. Učiteljica je vsakemu izmed otrok napisala drugačne račune, zato bi se morali razlikovati tudi rezultati. No, moji rezultati so bili enaki rezultatom mojega sošolca, kar je učiteljica takoj ugotovila in mi tako z velikimi rdečimi črkami v zvezek napisala: "Isaac je domačo nalogo prepisal od svojega sošolca Julia«. Danes mi je to nadvse smešno, takrat pa sem to občutil kot velik sram in strah, kaj bo porekla mama, ki je sicer budno pazila na moje domače naloge in šolanje nasploh, saj je tudi sama učiteljica. Spomin na moje šolske dni je tako po tihem še vedno živ, rad se jih spominjam in ob tej priložnosti vsem otrokom, ki so 1. septembra prvič sedli za šolske klopi polagam na srce naj v šolo hodijo z veseljem in voljo do učenja. Nekoč bo spomin na šolske dni dragocen in lep."
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
