Režiserka Ivana Djilas se rada pošali na lasten račun in si s tem več dovoli, kar pa še ne pomeni, da njeni 'pogovori' niso osmišljeni in se z njenim razmišljanjem marsikdo ne more poistovetiti.
V intervjuju za revijo Lisa je med drugim povedala, da je tudi piflarka: "Menim, da se stvari zgodijo, ko v njih vložiš neko energijo in trud. Ne trdim, da lahko dosežeš vse tako, kot si načrtoval, nekaj pa je tudi sreče in vplivov okolja ter vsega ostalega, ampak dokler sam ne daš česa od sebe in nečesa ne narediš, ne gre. Ne moreš kar sedeti in čakati, da se kar kaj zgodi. Sem pa včasih presenečena, kako se ne znam lotiti rešitve nekega problema, pa se problem reši sam."
Sicer pa Ivana o razliki med življenjem in gledališčem v intervjuju med drugim pove naslednje: "Razlika med zgodbo iz življenja ali iz gledališča je ta, da ima dobra gledališka zgodba vsaj dve resnici, ki sta v konfliktu in enakovredni. Ni nujno, da to velja za življenje ali da je v tem trenutku. V gledališču je predstavljena sublimirana resnica, košček nečesa, ki pove neko misel. Delati predstavo je tako, da se odločiš za pogovor na določeno temo, ki ga poskušaš narediti v določenem žanru: komičnem, melodramatičnem, dramatičnem, pač v tistem, za katerega se odločiš, in v njem komuniciraš z ljudmi o neki temi. Ustvarjalci se dobimo na nekem mestu, da skupaj razmišljamo o določenih temah. Ni treba, da se strinjamo in nam je vsem všeč, kako mislim ali kako misel estetsko podam. Kar je podobno občinstvu in ustvarjalcem, je to, da smo se usedli in pogovarjali o določeni temi. V tem smislu je ta misel sublimirana, preučena iz več virov na več načinov in podana skozi nekatere ustvarjalce."
Preberite si celoten intervju na Lisa.si
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
