Čokoljana, festival čokolade v Ljubljani, bo letos trajal dva dneva in sicer na Pogačarjevem trgu 29. In 30. oktobra.. A čokolada ni samo sladka razvada, ima tudi svoje temne strani.
Kako se je vse skupaj sploh začelo?
Pred štirimi leti smo v študentskem Združenju Management group, ki deluje na Ekonomski fakulteti, organizirali projekt. Kot sponzor nam je takrat pomagal Andraž Gavez, ki je ravno takrat ustanovil spletno trgovino mojačokolada.si in nam podaril unikatne čokolade za zahvalo partnerjem. Potem je pa nastala ideja o čokoladnem dnevu v prestolnici.
Zamisel je doživela izreden odziv, vsak, na katerega smo se obrnili, nam je bil pripravljen pomagati. Tu nam je majhnost, na katero se radi izgovarjamo, prišla še kako prav. Slovenija deluje kot zadruga, ljudje so pripravljeni pomagati, vedno nekdo nekje nekoga pozna, ki ima tisto, kar v nekem trenutku potrebuješ, in ti je pripravljen pomagati. Takrat nisem vedela veliko o svetu kakava in čokolade, tega sem začela raziskovati šele pozneje.
In ta svet ni samo lep.
Ne, ni. Večina kakava za čokolade, ki jih lahko poceni kupimo v trgovini, prihaja iz Gane in Slonokoščene obale. Po zadnjih podatkih tam na plantažah dela približ-
no dva milijona sto petnajst tisoč otrok. Multinacionalke, ki obvladujejo približno 90 odstotkov trga s kakavom, so se pred sedmimi leti sicer zavezale, da bodo število otrok na plantažah do leta 2020 zmanjšale za tri četrtine. V resnici pa se je število otrok v petih letih povečalo za 360 tisoč. Problem je večplasten, težko pokažemo samo na enega krivca. Država, ki to dovoljuje, multinacionalke, ki to izkoriščajo, in kupci, ki zahtevajo čim cenejšo čokolado. Vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti.
Kaj pa lahko storimo kupci?
Predvsem moramo spremeniti svoje dojemanje čokolade. Čokolada ni nujno potrebna dobrina, je luksuzna dobrina. Čokolada je danes v vsaki trgovini, kiosku, na črpalki ... in je poceni. Kupimo jo mimogrede, pojemo v minuti in v naslednji minuti pozabimo. Ko začnemo čokolado ceniti kot luksuzno dobrino, smo za kakovost pripravljeni odšteti več, tako čokolado potem tudi bolj cenimo, v njej uživamo in se še dolgo spominjamo njenega okusa.
Pa je naša družba že zrela za takšno razmišljanje?
Počasi postajamo. Najprej moramo priti do ravni, ko imamo vsega dovolj, šele nato nam postane pomembno, kako so stvari narejene, od kod prihajajo, kdo jih izdeluje, koliko je za to plačan, v kakšno embalažo so zapakirane ... Na Čokoljani se trudimo v tej smeri. Veliko razstavljavcev predstavlja čokolado, ki je pridelana in predelana po principih pravične trgovine oz. je znanega porekla, predstavljajo se slovenski proizvajalci, tekmovalci (lahko se še prijavite) pečejo izdelke iz lokalnih sestavin oz. sestavin z znanim poreklom ...
Besedilo: Vera Simončič
FotografijA: Aleksandra Saša Prelesnik
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec