Televizijska voditeljica Ivana Šundov Hojan je mamica v pravem pomenu besede. Svoji princeski, kot ju rada imenuje, razvaja na vsakem koraku s pravo mero vzgoje in občutka. Čas za sproščanje pa dekleta izkoristijo na morju v Splitu.
Ivana je že kot deklica s sestro poletja preživljala v Splitu. Tam je imela sestrične in bratrance, ki so velikokrat prevzeli vloge čuvajev deklet. “Prav napeto je postalo med mano in starši, ko sem bila srednješolka in sem zvečer začela hoditi ven. Potem so poskrbeli za to tako, da sem poleg prijateljic in sestričen imela ob sebi bratrance, ki so bili moji ‘bodigardi’, zato so se mi lahko približali le izbrani fantje. Ti pa mi največkrat niso bili všeč,” (smeh) nam zaupa Ivana.
“Od vseh poletnih simpatij mi je v spominu, povezanim s Splitom, ostala le čisto nežna simpatija še iz osnovnošolskih dni. Bil je suh fantič, ki je zabijal žogo pred hišo mojega strica, pri katerem sem preživljala počitnice. Spregovorila sva le malo besed. Zato pa so oči govorile vsako poletje ‘več jezikov’; vse, dokler se stric ni preselil v novo hišo, in od takrat nisva več imela stikov,” se spominja Ivana.
Bilo ji je dovolj
Proti koncu srednje šole je Ivani počasi postalo dovolj nenehne kontrole. “Čeprav je bilo bolj preprosto, dokler me je bratranec vozil na kul motorju v diskoteko in se mi ni bilo treba bati, da bo kakšen nasilnež šel čez rob. Počutila sem se varno, saj so bile njegove oči vedno uprte vame. Po tihem pa sem si večkrat želela, da bi šla ven brez kakršnegakoli nadzora.”
Ivana se je tako odpravila na morje z družbo iz razreda, a brez profesorjev. “Odšli smo sicer samo na podaljšan vikend v Pulj, na katerega me vežejo tudi poznejši spomini na letovanje z najboljšo prijateljico. Čez dan smo se kopali, zvečer smo štopali in pešačili do diskoteke. Spali pa smo kar pod vedrim nebom na plaži – če tem nekaj uricam, ko nismo več peli in se nismo več pogovarjali, sploh lahko rečem spanje. Pa saj nismo počeli nič strašnega …
Alkohol je seveda bil, toda nič presenetljivega in tudi ne v presenetljivih količinah, ker nihče ni dobil ‘preveč’ denarja. Prav tako nismo ne takrat ne kdaj pozneje uživali nobenih drugih opiatov. Peli smo ob kitari, se smejali, kopali, plesali, se pogovarjali o takrat za nas zelo pomembnih zadevah … (smeh) Predvsem je bilo pomembno, da smo se počutili, da smo brez nadzora. Ja, to je bil moj prvi odhod na morje brez starševskega ali kakšnega drugega nadzora.”
Ivana se je v naslednjem letu z družbo odpravila z velikim trajektom od Rijeke do Dubrovnika. “Na ladji je bilo krasno, spet smo prebedeli vso noč, spoznali nekaj novih in zanimivih ljudi … S plovbo nisem nikoli imela težav in jih tudi danes nimam. Lepše pa mi je vsekakor zdaj, ko plujem samo z družino, sama z možem ali z izbrano družbo.”
Zasanjani jutranji žarki
Ivana obožuje morje in čas v celoti izkoristi za sprostitev. “Jutro na morju je zame nekaj posebnega, saj ni lepšega od trenutka, ko še vsi spijo. S skodelico bele kave na terasi počasi prihajam k sebi in poskušam vpiti vso lepoto trenutka, ko me popolnoma mirno morje ljubeče pozdravlja, ko sonce milostno še ne pripeka in mi počasi odpira pogled na galebe, ki čakajo, ali bo kaj ostalo sosedu, ki se vrača z nočnega ribarjenja. Potem sem že spet na tem svetu,” se zasanja Ivana. Na morju je vedno pestro, še posebej zdaj, ko jo spremljata njeni princeski.
“Dokler bosta Nika in Zara še majhni, bo vse prilagojeno njima, čeprav je že zdaj veliko lažje. Ni več pleničk, stekleničk in obe sta že bolj samostojni.” Čez dan Ivana s svojima deklicama veliko plava, se potaplja, zbira školjke, polžke, išče rakce in morske zvezde. “Igramo se tudi s peskom in s kamenčki ali pa uporabimo svoj ‘hobby art’ pribor in modeliramo, barvamo, izdelujemo nakit iz školjk, okvirje za slike iz gipsa, poslikavamo lonce za rože ... Imamo tudi otroške partije, plesne krožke, karaoke. Za otroke je dobro, da imamo tudi starši še ‘otroka’ v sebi in predvsem veliko domišljije! Rade se vozimo po morju in iščemo nove zanimive zalivčke.
Odrasli tu in tam smučamo na vodi, letimo s padalom, odplujemo na kakšen otok in potem raziskujemo tamkajšnjo vasico … Velikokrat je pri nas na obisku vesela družba, prijatelji, s katerimi ob dobri hrani in vinu, svečah in nemalokrat tudi ob pesmi dočakamo jutra na terasi tik nad morjem ... Vse je pač odvisno od razpoloženja.”
Večeri imajo svoj čar
Ivani je zelo ljubo, ko se dvigne sidro in odpluje kamorkoli. Navadno družinico pot zanese na Kornate, Brač, Hvar, Korčulo, Vis in Lastovo. “Najljubši so mi dnevi v vasi na enem izmed južnodalmatinskih otokov, ki me vsakič znova osvoji na prvi pogled. Tja se Ivana najraje odpravi sama s svojim možem ali pa z majhno, a izbrano družbo.
“Tam se popolnoma sprostim, nikjer drugje ni tako in popolnoma vseeno mi je, koliko je ura in kateri dan v tednu je. Ne berem časopisov, čez dan skačem v morje, plavam, poslušam dobro glasbo ali pa samo škržate. Ob večerih pa večerjam tisto, kar si zjutraj zaželim, saj mi prijatelj domačin to potem čez dan kupi in pripravi. Ni ‘rihtanja’ za večerjo - samo prha in oblačilo, v katerem se dobro počutim, japonke, celo moji lasje so navadno še vedno mokri. Vas s svojimi vegastimi in starimi hiškami, s čudovitim zalivom in najčistejšim morjem, ki odpira pogled na širno, na videz brezkončno morje - to je moja nežna in obenem strastna ljubezen na prvi pogled, ki kar traja ...”
Prvo morje s hčerkama
Ivanina hiška stoji tik ob morju in njena Nika je občutila prve morske sončne žarke kmalu po rojstvu. “Moja Nika je rojena konec maja in na morje smo se odpeljali že, ko je bila stara samo en mesec in nekaj dni. Tisto poletje je bilo pasje vroče, niti enega deževnega dneva ni bilo. Vem, da sem nadvse pazila, da se ne prehladi zaradi klimatske naprave, ki je bila v hiši, in velike vročine na terasi. Zaščitila sem jo pred soncem in nadvse uživala v novih trenutkih s svojo prvorojenko. Hvaležna sem za vse tiste čudovite in neponovljive občutke. Podobno je bilo tudi z Zaro, le da je bila malce starejša, ko je prvič zadihala morski zrak, saj je rojena januarja,” nam zaupa Ivana.
Tako Nika kot Zara vedno znova napeto pričakujeta odhod na morje. “Tudi letos sta komaj čakali, da smo odrinili, saj smo jima na morju ustvarili pravi mali raj, pa še kopata se lahko, kolikor hočeta, in ves čas sta na svežem zraku,” doda Ivana.