Televizijska voditeljica Ivana Šundov že vrsto let živi v Zagrebu, kjer si je ustvarila družino. S hčerkama Niko in Zarjo vsako leto med decembrskimi prazniki obiščejo stojnice in uživajo v skupnih trenutkih, ki jih še bolj povežejo.
Ivana je božič preživela v Vipavi pri svojih starših, je pa s hčerkicama izkoristila praznično obarvan advent v Zagrebu in se naužila vseh lepot okrašenega mesta. "Prazničnih trenutkov v smislu decembrskih praznovanj in dogodkov že od začetka adventa ne manjka, med njimi pa se najde tudi čas za prijatelje, ki si ga je pač treba vzeti, saj v nasprotnem vse zbeži mimo nas," pove Ivana.
"December je sicer zares lahko veseli december, kot rečemo, obenem pa je lahko zelo stresen mesec, če se ne znamo umiriti in razločiti, kaj je res pomembno in kaj je manj ali popolnoma nepomembno. Za božič smo bili pri starših v Vipavi."
Prav te proste trenutke, ki pridejo po božiču, ima Ivana najraje. "Najraje jih preživim z Niko in Zaro in najožjim krogom prijateljev. Z znanci se tako videvam med različnimi obveznostmi. Tudi letos smo skupaj pekle in ustvarjale praznično vzdušje, seveda. Zame je to tisti prosti čas, v katerem neizmerno uživam z njima, saj sta sproščeni, in takrat se pogovarjamo o tem, kaj bomo naredile, kakšen je postopek, kaj vse potrebujemo itd. Ob glasbi, ki jo zdaj izbirata že sami, pa beseda steče še o marsičem, toda ne o šolskih obveznostih in kontrolnih nalogah. Drevesce smo po navadi krasile na predvečer božiča, saj je bilo tako, ko sta bili manjši, pričakovanje še večje. Letos smo ga okrasile prej, saj smo se za božič odpravile na pot, dekleti pa sta si želeli že pred tem božičnega vzdušja. Prilagajam se razmeram in poskušam biti čim bolj praktična. (smeh) Bistveno je, da smo povezane, da se čuti ljubezen in da čutita praznik v sebi," zaupa Ivana. "Že precej let imamo umetno jelko, kar je nam lepo. Najprej, ker ni posekano nobeno drevesce iz narave, po drugi strani pa ga gretje ne oskubi. Za prijeten vonj po cimetu in pomarančah poskrbijo dišeče svečke in aromatična olja, za vonj po sladkarijah pa seveda peka teh. Nad vsem tem pa je po mojem mnenju najpomembnejši vonj po ljubezni, ali kot pravi uspešnica: Love is in the air everywhere you look around (ljubezen je povsod, kamor pogledaš. op. a.)."
Nika in Zarja sta že veliki dekleti, ki imata številne obveznosti. "Pouk sta imeli do zadnjega dne tik pred prazniki in tako smo že vse tri komaj čakale počitnice. Res je, da mi je zdaj, ko sta večji, lažje, ker ni treba več skrivati daril in mi pravzaprav pomagata pri izbiri. Pogovarjamo se o tem, katera oz. kakšna pozornost bi razveselila vsakega družinskega člana, in večkrat me njuni predlogi pozitivno presenetijo, saj vidim, da zelo dobro opažata. Je pa tisti čar iz otroštva ostal zasidran pri vseh treh. Sama se še vedno rada spomnim praznikov, ko sem bila otrok. Drevesce sva okraševali z očetom, saj je mama v glavnem imela polne roke dela s peko in kuhanjem. Oče je tudi sicer zelo ustvarjalen in njegove jaslice so bile vedno nekaj zelo posebnega. Takšnih me še danes ne naredimo. Z užitkom se je zelo potrudil, prinesel svež mah in lubje, iz katerega je naredil votlino. Vedno sta se našla tudi potok ter kakšen manjši kres in nekako je z lučko naredil tudi zvezdo repatico. Za takratni čas je bilo vse to res velika mojstrovina. S sestro sva zelo uživali pri tem, ko sva pomagali. Živo se spomnim tudi lučk za jelko, ki so bile nekaj posebnega, in tega, da smo vsako leto dokupovali okraske za jelko s takšno pozornostjo. Ko se je po praznikih pospravljalo, sva jih s sestro skrbno zavijali v papir in zelo pazili, da se ne zdrobijo. Pred leti so staršem iz kleti vse to ukradli. S sestro sva bili kar žalostni, toda upam, da nekoga to zdaj razveseljuje. Same si rade ogledamo jaslice pred glavno katedralo v Zagrebu. Takrat imajo žive jaslice, ki vključujejo ljudi in živali, ogenj ... Celo vas postavijo, ki si jo ogleda veliko ljudi."
Tudi pri Ivani prazniki ne minejo brez obdarovanja, čeprav imajo z dekleti zdaj že svoj pogled na to tradicijo. "Kupovanje daril zagotovo ni na prvem mestu, veliko lepše je, če smo drug drugemu darilo in si vzamemo čas za razmislek o tem, kdo so najpomembnejši ljudje v naših življenjih in kdo so tisti, za katere si je res vredno vzeti čas. Umakniti balast, se umiriti, ne razsipati energije za nepomembne stvari, uživati v trenutkih, ki se ne bodo ponovili. Ljudje, ki imajo manj denarja, imajo lahko po drugi strani veliko več in s tem tudi veliko lepše praznike. V tem času je po mojem mnenju pomembno, da se spomnimo, kaj sploh praznujemo, in v čem je smisel tega praznika."
Foto: Šime Eškinja
