Ivica Vergan iz Batuj pri Ajdovščini je pevka narodno-zabavne glasbe in avtorica številnih besedil in glasbe. Med najuspešnejše avtorske skladbe so se uvrstile Vse najboljše, Decembrski dan in Kako lepo je.
Od leta 1992 je članica ansambla Primorski fantje. Poskočno in nadvse energično članico primorskega ansambla, letošnjo tekmovalko priljubljenega televizijskega šova Zvezde plešejo, ki živi na Plavjah pri Kopru, smo v Ankaranu, le korak od morja, povabili k pogovoru, da nam iz prve roke razkrije svoj narodno-zabavni temperament, povezan s plesom.
Začniva s tem, da vas Slovenija najbolje pozna kot nepogrešljivo članico primorskega ansambla Primorski fantje. Nam razkrijete, kako ste začeli sodelovati z glasbeno tako priljubljenimi fanti, s katerimi že leta dosegate uspehe pri nas in prek naših meja?
Upanje umre zadnje! je moj življenjski moto. Po vojni, leta 1991, je bilo za nas, poklicne glasbenike, zelo težko. Večina hotelov v Portorožu je zapirala svoja vrata zaradi množičnih odpovedi tujih gostov. Po naključju se je zgodilo, da sem s prijateljicama večerjala v restavraciji, kjer so igrali Primorski fantje (takrat brez pevke), in ker sem po naravi jezična, sem se kar sama ponudila za sodelovanje, saj smo se s fanti že poznali od prej. Vedno bom hvaležna Bogdanu Gerku, vodji ansambla, da mi je dal možnost in priložnost, da sem lahko stopila z njimi na oder in upravičila njegovo zaupanje.
V vlogi pevke na odru ste poznani kot temperamentna ženska, ki skupini da prav poseben čar oz. tisto odrsko energijo, ki v trenutku prevzame vse. Nam razkrijete, od kod črpate to energijo?
Tolikokrat sem že slišala take komplimente, da bom še začela verjeti, da je vse res. (smeh) Sem pač takšna in drugačna ne znam biti. In še retorično vprašanje: Ali ni nepopisno bogastvo osrečevati ljudi tistih nekaj minut, ko stojiš na odru? Nasmejani in veseli obrazi pred menoj so največja motivacija in spodbuda zame. Takrat sem še bolj poskočna, še bolj temperamentna, še bolj uživam v svoji vlogi. Za ta privilegij sem zelo hvaležna, kajti zavedam se, da to ni vsakomur položeno v zibelko.
Slišati je, da imate zelo radi morje in nadvse uživate v sprehodih ob njem. Vam je navdih za nove skupne izzive pri Primorskih fantih?
Morje je svoboda, neskončnost, objem celega planeta. Včasih mirno, včasih jezno, vsakokrat drugačno, neskončno. Vedno te z valovi vrne na obalo, v domač pristan. Kamorkoli odrineš, vedno se vračaš v domačo luko, med svoje drage, ki jih imaš rad. Zagotovo nismo o morju še vsega povedali.
V narodno-zabavnem bendu se radi tudi poskočno zavrtite ter v trenutku prevzamete občinstvo na nastopih, ki sledi vašim korakom. Kakšen je vaš odnos do plesa?
Kot štiriletna deklica sem se prvič zavrtela na plesišču tako prepričljivo, da so se vsi plesalci umaknili in mi dali prostor. Glasba me kar odnese. To je preprosto v meni. Imam pač tak naravni dar. Vse se zgodi zelo spontano. Preprosto sledim ritmu. Počutim se lahkotno. V resnici sploh ne vem, kaj plešem, in tudi nekih naštudiranih koreografij nimam. Gibljem se po občutku in tako, kot mi narekuje glasba. Zelo mi je prijetno!
V letošnji sezoni Zvezde plešejo boste ena izmed medijsko izbranih tekmovalk. Nam razkrijete, kako je prišlo do sodelovanja v šovu?
Telefonski klic je bil kot strela z jasnega, šok. "Kaj boste z mano, staro babo, se vam ne zdi, da sem že malo preveč v letih, da bi me nekdo metal po zraku?" sem nejeverno, malo za šalo in bolj zares odgovorila prijazni deklici. Še nekaj časa je potrpežljivo klepetala z menoj. Moram reči, da me je kar hitro prepričala, da se vse da, če se hoče, če se želi. Kot bi vedela za moje prepričanje. Vse se da, samo verjeti in začeti je treba! Z entuziazmom naprej!
Vas počasi že srbijo pete, da Sloveniji pokažete, kar znate?
Kar znam? Mislim, da še nič ne znam! Saj niti poimenovati ne znam posameznih plesov. Nikoli nisem imela priložnosti plesati v paru, saj sem vedno nastopala kot pevka, sem si pa to po tihem vedno želela. Prav gotovo pa ne vržem kar tako puške v koruzo. Raje jo grem iskat in se spopadem z izzivom. Dala bom vse od sebe, predvsem pa bom to jaz: iskrena, ponosna, borbena, poštena, po svojih zmožnostih.
S katerimi plesi boste po vašem mnenju opozorili nase v šovu?
Težko rečem. Kot me bo partner oziroma učitelj vodil, tako mu bom sledila. Če ga ne bom seveda prej polomila. Seveda pa zmagujem v valčku in polki. Tu sem nepremagljiva.
Katerih članov žirije oziroma kritik se najbolj bojite?
Vsi člani so po svoje zanimivi in vsak na svojem področju zelo korekten in iskren. Nobenih kritik se ne bojim. Samo jaz lahko z gotovostjo vem, koliko truda sem vložila v neko nalogo. Sem zelo odgovorna in vedno poskušam stvari izpeljati popolno, kar včasih vodi v razočaranje, ki pa ga zavedanje popolne angažiranosti vedno premaga.
Nekateri vas zaradi poskočnosti in vaše energije uvrščajo visoko, saj menijo, da ste za slovensko sceno prava Tina Turner ...
Tina je moja vzornica, neke vrste virtualna starejša sestra, ki me spremlja vse življenje. Njena življenjska energija in ljubezen do glasbe sta že kar pravljični, in če bo kdo našel vsaj malo podobnosti v najini energiji, bom zelo počaščena. Nikoli pa si ne bi dovolila primerjati se s tako 'veliko žensko'. Vsak naj bo to, kar zmore. Vsak je lahko nekaj posebnega, unikat, ki ga ni mogoče ponarediti.
Na katero poskočno pesem Primorskih fantov bi se najraje na parketu v družbi izbranega soplesalca zasukali ter kaj za vas pomeni nastop v takem televizijskem plesnem šovu?
Včasih presenečam, znam biti tudi sentimentalna. Pesem Decembrski dan ni poskočna, nosi pa v sebi zelo globoko sporočilo. To pesem sem sama napisala in je postala že pravi evergrin. Absolutna zmagovalka Števerjanskega festivala je izvedena že v nešteto priredbah. Najlepše pa zveni na valovih dunajskega valčka. Zaplesati na melodijo lastne skladbe, to bi mi res veliko pomenilo. Iskreno, če bom v kom vsaj za trenutek zbudila vero in upanje, da je lahko življenje lepo v vseh obdobjih, bo moje poslanstvo v šovu izpolnjeno.
Besedilo: Alojz Petrovčič
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču