Ivica Vergan se v življenju odloča po občutku

Ivica Vergan se v življenju odloča po občutku (foto: osebni arhiv ) osebni arhiv
Vir: Lady
5. 9. 2018

Priljubljena pevka skupine Primorski fantje, ki jo je širna Slovenija spoznala v plesnem šovu Zvezde plešejo, si je letos poleti vzela čas in se odpravila na divjo turistično avanturo na drug konec sveta – v Tasmanijo.

"Začutila sem, da po vsem spomladanskem plesnem dirkanju med Ljubljano in Obalo potrebujem počitek. Ko sem na neki agenciji povedala, da bi šla rada čim dlje od doma in bolj na hladno, so mi v hecu svetovali Tasmanijo. Zima, daleč od ponorelega sveta! Ideja se mi je zdela mamljiva in sem jo takoj sprejela.

"Kupim, zdaj, takoj!" se je na začudenje vseh odločila. "Tudi sicer se v življenju rada odločam po trenutnem občutku. Podobno sem se lani odpravila na Škotsko," pove Ivica, ki obožuje trenutke pravega odklopa, ko je sama s seboj. "Biti stalno v središču pozornosti, obkrožen z množico, ki od tebe pričakuje konstantni maksimum ne glede na utrujenost, pregorelost ... vse doseže svoj višek in enkrat je treba odklopiti. Popolnoma! Nista dovolj močna volja in vztrajnost. Ne nazadnje smo samo ljudje. Zaželiš si biti vsaj za trenutek sam tam, kjer te nihče ne pozna, sam s svojimi ranami, težavami, utrujenostjo, v krajih, kjer čas teče počasneje in lahko zadihaš s polnimi pljuči. V Avstraliji sem bila štirikrat in vedela sem, da je Tasmanija zelena dežela, kjer lahko najdeš svoj mir in samega sebe. Predvsem na rajskih 16 stopinjah."

Čas za prenovo stanovanja

Pevsko in plesno poskočna Primorka ima na potovanjih rada raziskovalne izzive. "Na tem zimskem turističnem oddihu me je najbolj prevzel obisk ene izmed številnih kmetij, kjer družina živi izključno od tega, kar pridela. Ozemlje je zelo redko poseljeno in traja tudi mesece, da se odpravijo v mesto. Tu vladata neizmerna složnost in harmonija. Vsak ima svojo zadolžitev. Videti so neizmerno srečni v svoji preprostosti in veselijo se vseh drobnih radosti, ki jim jih ponuja življenje. Vsakega obiska svetovnih popotnikov so še posebej veseli. Mislim, da je nam v razvitem svetu vseh teh vrednot že zdavnaj zmanjkalo. Vse preveč smo sužnji mehanizacije in avtomatov, vse premalo znamo ceniti zdrave medsebojne odnose in prisluhniti drug drugemu," je direktna Verganova, ki po nepozabnem poletnem oddihu v objemu zime že uživa v svojem domu na Primorskem.

"Pred pristankom na beneškem letališču smo leteli nad Jadranskim morjem in Istro. Lepo je bilo videti znane kraje in kar nenadoma sem začutila neizmerno domotožje: domov, domov in samo še domov. Po 26 urah letenja sem si že želela trdnih tal pod nogami. Seveda sem takoj občutila vročino in vlago v zraku, a ko sem v daljavi zagledala Nanos, sem si zaželela domače juhe, kalamarov na žaru in hobotnice v solati, nasmejanih obrazov pod odrom, poskočnih veselic, romantičnih večerov v družbi prijateljev, harmonike, kitare ... Zdaj že uživam poletje doma. Vročina je znosna in kakšen skok v morje si tudi privoščim. Valdoltra je moj priljubljeni kraj za osvežitev. Baterije so napolnjene in glasbenih izzivov za jesen mi s skupino Primorski fantje tudi ne manjka. Osebno pa sem si zadala precej zahtevno nalogo za to jesensko-zimsko obdobje – prenoviti stanovanje. Po vrnitvi otrok pod domači krov je treba bivalne prostore prilagoditi in veselim se vseh pozitivnih novosti, ki se mi obetajo."

Nepozabna anekdota

Ivica, ki je pri svojih 67 letih pobegnila na drug konec sveta, nam je razkrila tudi nepozabno anekdoto s potovanja. "V Dubaju je treba presesti na drugo letalo. Seveda sem takoj po pristanku našla številko izhoda za naslednji polet in potem odšla malo 'firbcat' po letališču, glede na to, da sem imela kar dve uri časa in mi čakanje na stolu ne prija preveč. Ko sem se pol ure pred poletom vrnila, tam ni bilo nikogar več. Moja prva misel je seveda bila, da sem zamudila polet. Kaj zdaj. Pogledam na informacijsko tablo: mojega poleta nikjer. V svoji tarzanski angleščini sem vprašala prvo hosteso, ki sem jo srečala, kaj se dogaja. Verjetno sem bila videti zelo obupana, saj me je sama peljala do pravega izhoda. Med mojim pohajkovanjem so namreč zamenjali številko izhoda in vsi potniki so se že vkrcali. Vse se je dobro končalo. Sicer pa še nisem zasledila, da bi kateri od potnikov ostal na kakšnem letališču. Vsi nekam prispejo. Prej ali slej!" je za konec razkrila v smehu.

Besedilo: Alojz Petrovčič // Fotografije: osebni arhiv

Priporočamo