Ivjana Banič je lepa mami

16. 6. 2016
Deli

Je nasmejana, zgovorna in polna energije. Je Ivjana Banič in je mala Vila, ki je kljub dvema mesecema na tem svetu Ivjani že napovedala prvovrstni 'boj' za besedo. Tole je namreč Vilin prvi intervju, v katerem je mamici hitela pomagati povedati vse, kar se jima je v prvih dveh mesecih skupaj pripetilo.

Story: Ivjana, zdaj z vami govorimo prvič po tem, ko vas je razveselila mala Vila. Kako se znajdete v vlogi mamice?

Trenutno sem bolj v vlogi butlerja, ki streže spredaj in briše zadaj. (smeh) Če si na začetku zmeden in ne veš, kako ti bo uspelo, se sčasoma vse postavi na svoje mesto in kar nekako gre. Ne nazadnje nimaš niti izbire. Vsak dan je lepše in nekako lažje, saj počasi spoznavaš svojega dojenčka in približno naštudiraš, kaj ti želi z jokom ali določenim oglašanjem ter mimiko sporočiti.

Story: Kaj pa vas je v prvih tednih najbolj presenetilo?

Za začetek to, kako lepe dobrodošlice na tem svetu je bila deležna Vila od prijateljev, sodelavcev, znancev in medijev, kot tudi ljudi, s katerimi se osebno niti ne poznamo. Veste, to ni samoumevno, zato smo bili zelo veseli in ganjeni. Potem so me presenetili hormoni, ki v nosečnosti sploh niso prišli tako močno do izraza, po porodu pa so se pojavili v vsej svoji veličini. Ampak se je hitro uredilo. Ter seveda kopica tabujev, ki še vedno obstajajo in se o njih govori le potihoma ter za zaprtimi vrati. To me je presenetilo že v nosečnosti in me na neki način jezi tudi po porodu.

Story: In če je Vila po mamici, se brez dvoma že pridno oglaša. (smeh)

To ni samo oglašanje, to je alarm. Alarm, ko je treba zamenjati plenico, ali pa, ko je lačna. Zelo se potrudi, da je ne preslišimo. Ne mi ne sosedje. In pod sosedje mislim na sosednje države. (smeh) Seveda pa je že začela spuščati zvoke in reagirati na pogovor. Zelo je smešna.

Story: Kdo pa vam je v prvih tednih najpogosteje priskočil na pomoč, poleg partnerja?

Najini starši oz. družini, seveda. Veliko pa sem bila in sem še vedno na zvezi z dekleti, ki so rodila malce pred mano. Te so še najbolj 'sveže' in imajo informacije ali nasvet, ki ga v tistem trenutku potrebujem. Če ne drugega, malce pokramljamo in se potolažimo, da bomo kmalu lahko kakšno uro več spale.

Story: Kako pa sta si z Rokom porazdelila obveznosti? Je kakšno opravilo, ki ga on rad opravlja?

Se kar nekako znajdeva in si vzajemno zelo pomagava ter drug drugemu poskušava olajšati stvari. Če jo eden previja, ji drugi že postilja posteljico in podobno. Roku je simpatično, ko Vila zaspi na njem, in se tudi tri ure ne upa premakniti, da je ne bi zbudil. Onadva veliko kramljata in imata svoje debate, medtem ko si jaz privoščim trenutek zase ali za druge obveznosti. Uživa, ko sta na sprehodu z vozičkom ali jo čez dan, ko je budna, animira. To so cele predstave, ki ne morejo konkurirati Broadwayu, naju z Vilo pa strašno zabavajo.

Story: Kakšni pa so zdaj vaši najljubši trenutki kot družinica? Kaj vam največ pomeni?

Ljubo mi je vse, kar se dogaja, ko smo vsi trije skupaj. Uživamo v crkljanju, sprehodih, skupnem počivanju in igranju z njo. Večkrat se zalotiva, da jo v tišini samo gledava in opazujeva, medtem ko spi, in se ji ne moreva načuditi, hkrati pa imava solzne oči od same sreče in hvaležnosti, da jo imava.

Story: Kako pa s partnerjem navadno preživljata trenutke, ko mala Vila spi?

Zelo radi smo sami trije, saj se resnično želimo navaditi na družinsko življenje in na spremembe, ki jih je Vila prinesla, ter hkrati biti čim več z njo, saj se nama že zdaj zdi, da gre vse tako hitro. Šele zdaj razumem, zakaj starši na začetku potrebujejo veliko miru in zakaj nekateri zelo dolgo ne sprejemajo obiskov. Zelo podpiram. Ko pa gre Vila ovčke štet, končno sedeva skupaj za mizo in pojeva toplo večerjo, si privoščiva kozarec piva, se pogovoriva, kako je potekal dan, izmenjava ideje glede posla in seveda nežnosti, ki jih čez dan nesebično deliva s hčerkico.

Story: Sicer pa številne ženske govorijo o tem, da jih je starševstvo popolnoma spremenilo. Ali se vi počutite podobno?

Malce bolj sem umirjena, ker sem občasno neprespana in včasih tudi tečna. Sama sebi in verjetno še komu. (smeh) Zagotovo pa sem sestavila novo prioritetno lestvico in prevrednotila določene stvari. To pride z roko v roki in zadovoljna sem, da je tako. Opažam, da sem mogoče malenkost bolj osladna, kar ni v moji navadi, in se včasih prav sama sebi nasmejem, ko se zalotim, kako govorim z Vilo. Kot da ne bi bila čisto 'gladka'. (smeh) Da pa bi bila popolnoma spremenjena, ne. Vsaj upam, da ne. Ničemur se načeloma ne odrekamo. Povsod gremo, vsega se skupaj z njo lotevamo. Edino kakšen rock koncert bo moral počakati, da bo Vila malo starejša. Do takrat jih bova obiskovala sama.

Story: Številne se srečujejo tudi z veliko čustvenostjo ...

V prvi vrsti so za vihar čustev poskrbeli hormoni. Potem pa velika ljubezen, ki jo začutiš. Še vedno se nama naberejo solze veselja, ko jo gledava. Tako njo kot drug drugega. Preden sem jo rodila, bi lahko zelo lirično opisala, kako je biti novopečena mati, zdaj pa enostavno ne najdem tako velikih in močnih besed. To moraš doživeti, da res razumeš, kako čudovita vloga ti je namenjena.

Story: Vemo, da sta z mamo od nekdaj imeli zelo lep odnos, pa bi lahko rekli, da se je ta po tem, ko ste tudi sami postali mamica, še poglobil?

Če smo se prej slišali enkrat do dvakrat na teden, smo zdaj na telefonu vsak dan. Pošiljamo slikice, obveščamo, kaj se dogaja in kako se imamo. V Novem mestu pa smo vsaj enkrat na teden. Lepo je priti domov. Hudo mi je edino, ker je moj brat še ni videl, saj živi na Kitajskem. Tudi to še moramo naštudirati in se dogovoriti za srečanje.

Story: S partnerjem sta velika popotnika. Ali tudi z Vilo v kratkem načrtujete kakšen dopust?

Brez potovanj si res težko predstavljava leto, saj meniva, da ta bogatijo in učijo. Z Vilo smo se točno mesec dni po rojstvu odpravili za nekaj dni na morje, kjer je zelo uživala, tako da bomo večji del poletja lizali sol s kože in tresli pesek z brisač ter krotili veter na kajtanju. Potem pa seveda Šrilanka, kjer združujemo posel z užitkom in športom.

Story: Kaj pa je na vašem gradbišču v Šrilanki do zdaj že pripravljeno?

Še slabih 10 dni in Vila Lanka bo pripravljena. Dokončali smo obe nadstropji, jedilnico, dodatno hišo za zaposlene ter kuhinjo. Nasadili smo še več palm, kot jih je bilo, ter še nekaj dodatnega tropskega drevja, saj si želimo, da bi gosti lahko za zajtrk in ob popoldanski siesti kar sami nabrali tropsko sadje, ki si ga želijo na krožniku. Glede na to, da je vila zgolj 10 metrov oddaljena od morja, bomo uredili še poseben kotiček na plaži za jutranje meditacije in popoldanske sproščujoče masaže, saj je plaža v tem zalivu kar na našem dvorišču, tako da sta diskretnost in mir zagotovljena. V našem zalivu ni valov, zato je primeren za družine in kajtanje, v sosednjem zalivu pa za deskanje. Imamo že nekaj povpraševanj za oddih in regeneracijo v našem koščku raja. Kar je super, a hkrati se s tem delo šele zares začne. Hecamo se, da imamo eno Vilo doma in drugo vilo v Šrilanki. Obe pa zahtevata veliko pozornosti. (smeh)

Story: Do kdaj pa boste potem ostali na tej rajski destinaciji?

Po potrebi oz. čez zimo zagotovo. Želimo si, da bi se gostje dobro počutili in da bi osebje takoj padlo v kolesje. Proti koncu leta se bo začel tudi program zdravljenja, regeneracije telesa in ajurvede. Za to imamo posebne strokovnjake in ob startu bi bili radi zraven. Imamo še ogromno dodatnih in inovativnih idej za dobro počutje in resnično uživanje obiskovalcev, za kar pa je treba biti na kraju samem, tako da, tudi če bi želeli ostati v Sloveniji, to ne bo možno. Vabljeni, da se nam pridružite, in vljudno prosimo, da s seboj prinesete sarmo. To bomo v decembru najbolj pogrešali. (smeh)

Story: Kdaj pa vas potem lahko pričakujemo na radiu?

Oh, radio. Kar milo se mi stori in včasih dobim kar solzne oči. Zelo pogrešam delo, mikrofon, mešalno mizo in, čudno se bo slišalo, vendar zelo pogrešam poslušalce. Brez njih ni nas, to vedno rada poudarim. Takoj, ko končam porodniško, se bom usedla tja, kjer sem bila še pred kratkim. Vodenje prireditev pa sem že začela in imam kar nekaj rezerviranih terminov, tako da ne bom predolgo daleč od mikrofona.

Napisala: Kaja Milanič
Fotografije: Osebni arhiv

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču