V predstavi Baal, ki jo je napisal Andrej Rozman Roza po motivih Baala Bertolta Brechta, režiral pa jo je Vito Taufer, v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) gledamo izvrstnega Iva Godniča, pravzaprav so izvrstni vsi soustvarjalci predstave.
Ivo Godnič pa nam ob svoji vlogi sporoča: “Dajte si upati živeti, živite in pustite živeti, kar je tudi moj privatni moto in se tudi z Baalom lepo sklada.”
Story: Čutite pripadnost Slovenskemu mladinskemu gledališču po 30 letih?
Ne toliko pripadnosti, bolj gre za zvestobo, predvsem kolegom. Sem le soustvarjal to gledališče, 30 let ni malo. Pomagal sem v dobrem in slabem, čeprav sem slavospeve o Mladinskem poslušal od starejših kolegov. Ko sem leta 1989 prišel, se pravi pred 30 leti, sem poslušal, kaj vse se je takrat dogajalo. Dejansko so bile to predstave, ki se drugje v Jugoslaviji kot v Mladinskem niso mogle zgoditi.
Se pravi, da so jih tudi tolerirali. Čeprav danes govorijo, da je takrat bila ne vem kakšna diktatura, so se v tem gledališču dogajale predstave, ki se niso nikjer na takšen način. Ne samo v političnem smislu, bile so tudi sodobne, enakovredne svetovnemu oziroma evropskemu gledališču. Ko sem leta 1989 prišel, smo hodili na vse svetovno znane festivale, pa ne samo s Pandurjevo Šeherezado, tudi s predstavami De Brea, Tauferjevimi predstavami … In Mladinsko še hodi na festivale.
Story: Lahko rečete, da je vloga Baala vaša kapitalna vloga?
Tega nisem tako razumel, predvsem je naporna vloga, pa ne samo zato, ker ima veliko teksta, ampak ker je velika odgovornost. V SMG sem v glavnem imel nevelike vloge, ampak zato niso bile nič manj zahtevne. V Baalu pa sem le vagon, lokomotiva, saj v tej predstavi peljem vse prizore, moram biti ali me ni oziroma potem tudi predstave ni. Potem bi uničil tudi Rozov tekst, kar se mi zdi škoda, ker je tekst res odlično napisan. Malo pa se mi pozna rutina v smislu, da sem toliko let v gledališču, saj sem Rozove tekste delal že v Caffe teatru: Arabello in Tartuffa, kjer smo moški prav tako imeli ženske vloge.
Story: Znata Taufer in Roza v tandemu 'vbosti'?
Natančno tako je, znata 'vbosti' in super je, da sta to predstavo naredila skupaj. V predstavi uživajo tudi drugi soustvarjalci, užitek je igrati z drugimi. Tudi glasbeniki so fenomenalni. Težava je, da prepričujemo prepričane, saj si predstave pridejo ogledat ljudje, ki že podobno razmišljajo ali se celo s tem strinjajo, oziroma ljudje, ki živimo takšna življenja. Tudi ko gledam druge predstave, ki so malo politične, v glavnem pridejo takšni, ki se strinjajo s predstavami.
Story: Imamo vsi v sebi to, kar predstavlja Rozov Baal?
Vsi, ženske in moški, le da si nekateri tega ne upamo pokazati, nekateri pa gredo čez mejo, zato prekoračijo zakonske in druge normative in pristanejo v zaporu ali na drevesu, ker naredijo samomor. Baal je v vseh nas, če si ga upamo živeti.
Story: Radi negiramo svojo temno plat?
Slovenci smo zelo znani po tem, da zelo vase tlačimo vse svoje travme in stvari, ki naj bi si jih upali, pa si jih ne. Zato pa potem posežemo po alkoholu in je toliko alkoholizma in samomorov. Po mojem smo gensko zatrt, ponižan narod. Meni pa se tudi vidi, da rad uživam, tega ne skrivam, saj živim po svoje. Sprenevedanja ne prenašam, ampak tudi dobim po glavi. Sicer pa je, če poveš, kaj misliš, pa to nekomu ne paše, to že sovražni govor.
Story: Se od vas pričakuje, da ste duhoviti?
Saj sem, samo moj humor je za nekatere smešen, za druge pa žaljiv in zaradi tega lahko pristanem na sodišču, kjer bom dokazoval, da je to bila satira ali humor, drugi pa bo trdil, da sem bil žaljiv.
Story: Mar Rozov Baal ne pribije marsikoga ob zid zaradi svojega načina življenja?
Verjetno tudi, ampak, kot rečeno, imamo srečo, da v SMG hodijo gledalci, ki so vajeni vsega hudega. Predvsem imajo senzorje in čakre zelo široko odprte, da znajo prenesti vse in so zelo tolerantni. Verjetno imamo res specifično publiko.
Story: Si Baal da duška do konca?
Absolutno si da duška do konca. Vesel sem, da so predstave razprodane in publika razume to rozarijanstvo in tauferjanstvo.
Besedilo: Suzana Golubov // Fotografiji: Goran Antley
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
