Slovenski jadralni padalci so se s svetovnega prvenstva v natančnem pristajanju v albanski Vlori vrnili z odličjem, za kar je poskrbel Matjaž Sluga, ki je zasedel drugo mesto.
Aktualni evropski prvak bo prihodnje leto branil naziv na domačem terenu, in sicer v Kobaridu.
Story: Lani ste osvojili celo naziv evropskega prvaka, ki ga še držite. Ga boste poskušali ubraniti?
Prihodnje leto je evropsko prvenstvo v domačem Kobaridu. To je dodaten izziv za ubranitev naslova evropskega prvaka. Vsekakor bomo imeli prednost domačega terena, kjer bomo začeli trenirati že to jesen.
Story: Matjaž, kakšna preizkušnja je bila za jadralne padalce na svetovnem prvenstvu v Albaniji?
Tekmovanje je potekalo v osmih tekmovalnih dneh, med 4. in 14. majem. Maksimalno število letov na velikih tekmovanjih, evropskih in svetovnih prvenstvih, je 12. Na tem prvenstvu nam je zaradi slabega vremena in izgubljenih treh dni uspelo zaključiti devet tekmovalnih letov. Zaradi izjemne konkurence in vrhunsko pripravljenih tekmovalcev je bilo tokrat treba storiti nekaj več, saj sem po četrti seriji brez odštetega leta imel 8 centimetrov in sem zasedal 10. mesto. Pravilo je namreč, da se po peti seriji odšteje najslabši rezultat, v mojem primeru so bili to trije centimetri. Naslednjih pet letov ni bilo več taktiziranja, rezultata 1 in 2 centimetra sta bila preveč, zato sem brez rezerve meril samo še na čisti center s premerom 2 centimetra.
To se je pozneje izkazalo kot edina prava poteza. Pri boju za medaljo moraš na takšnem tekmovanju pokazati vse znanje in najboljše lete. Po deveti seriji sem bil izenačen s Kitajcem Haipingom Chenom. Dodatni let je odločal o srebrni medalji. Glede na svoje dolgoletne izkušnje in njegovo pričakovanje, da bo osvojil medaljo, sem bil trdno prepričan, da je srebrna medalja na dosegu. Ob njegovi veliki napaki sem jo tudi osvojil. Zanimanje za ta šport se povečuje, saj se srbska, kitajska, indonezijska in tajska reprezentanca profesionalno ukvarjajo s to disciplino - natančnim pristajanjem. Tekmovanja zahtevajo lete brez napak, saj se pravo tekmovanje začne že s prvim letom in konča z zadnjim.
Story: Za vas je to že druga srebrna kolajna. Lani ste v indonezijskem Puncaku prav tako osvojili srebro. Kaj za jadralce pomenijo tovrstni podvigi v različnih podnebnih razmerah? Ali so pomembni in koliko prednosti imajo domači jadralni padalci zaradi tega?
Domači jadralni padalci imajo prednost terena, na katerem vsak dan trenirajo, saj ima vsak pristanek svoje posebnosti. Priprave na velika tekmovanja potekajo tako, da pridobimo informacije o pristajalnih mestih. Vendar glede na naše izkušnje na svetu skoraj ni več pristanka, na katerem še ne bi tekmovali. Zato že doma potekajo priprave na podobnih pristankih. Pred začetkom tekmovanja se odpravimo na prizorišče tri dni prej, da opravimo od 20 do 30 letov, odvisno od vremenskih razmer. V indonezijskem Puncaku smo pristajali na 1000 metrov nadmorske višine, kar je primerljivo z našimi pristanki med 200 in 300 metrov.
Story: Kako je bilo v Albaniji? Ste že kdaj prej skakali tam in kakšen je bil vaš skok?
Pred letošnjim svetovnim prvenstvom sem že petkrat tekmoval na albanskem prvenstvu Albania Open in do letos je bila moja najslabša uvrstitev četrto mesto, dvakrat pa sem stal na najvišji stopnički. To je bila odlična popotnica za letošnje prvenstvo. Vremenske razmere, vetrove in termiko smo v teh petih letih dobro spoznali. Pristajanje na obali je v normalnih vremenskih razmerah lažje kakor kje drugje, a v močnih in turbulentnih vetrovih lahko postane zelo zahtevno.
Story: Kaj vam roji po glavi, ko ste v višavah s pogledom na trda tla?
V letenju z jadralnim padalom zelo uživam. Še rajši pa tekmujem, kjer je konkurenca iz leta v leto večja. To me tudi spodbuja pri treningih. Ko na tekmovanju gledam trdna tla, pa poskušam s popolno koncentracijo izbrati pravi pristajalni manever v določenih vremenskih razmerah in se čim bolj približati centru.
Story: Slovenska ekipa se je precej dobro izkazala. Med 147 tekmovalci iz 28 držav ste zasedli skupno šesto mesto, domov prinesli srebrno odličje, padel pa je tudi svetovni rekord. Iz katere države navadno prihajajo najboljši jadralni padalci?
Najboljši jadralni padalci v natančnem pristajanju prihajajo iz Kitajske, saj so na tem prvenstvu med prvimi desetimi mesti imeli štiri predstavnike. V Evropi pa so v zadnjih treh letih ekipno najmočnejši Srbi. Svetovni rekord v zaporednih 0 centimetrih v prvih štirih serijah, ki ga je postavil moj klubski kolega Anton Svoljšak, pa je bil razlog za moje odlične lete v nadaljevanju tekmovanja. S Tonetom že sedem let odlično sodelujeva na treningih in tekmovanjih. Tako sva v zadnjih sedmih letih domov z velikih tekmovanj, evropskih in svetovnih prvenstev, prinesla že osem posamičnih medalj. Sam sem bil prvi lastnik svetovnega rekorda v zaporednih letih pod 5 centimetrov - v osmih letih. Trenutno ga drži George Cotet iz Romunije z 11 leti. Ta rekord sem v lanski sezoni žal neuspešno poskusil popraviti. Trenutno imam deset takšnih letov. Na naslednjem tekmovanju na madžarskem državnem prvenstvu bom to poskušal izboljšati.
Story: Kdo vam je v tem športu velik vzor in zakaj? Kdo vas je navdušil za jadralno padalstvo?
Vzornika v tem športu nimam. Lahko pa rečem, da vedno povzamem najboljše stvari od tistih, ki so trenutno v najboljši formi.
Story: Kako sploh poteka tekmovanje v jadralnem padalstvu? Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da sploh greste skakat?
Po uradno zaključenih prijavah organizator izžreba startne številke, po katerih letimo v vsaki seriji. Za veljavnost serije morajo to zaključiti vsi tekmovalci. Na državnih prvenstvih in v svetovnem pokalu je maksimalno število šest letov, na evropskih in svetovnih prvenstvih pa 12. V obeh primerih se po petem letu najslabši rezultat odšteje. Največkrat se tekmovanje prekine zaradi močnega vetra, ki je omejen s hitrostjo največ sedem metrov na sekundo.
Story: Pristati morate zelo natančno, in če se ne motim, ste prvo mesto zgrešili le za centimeter. Kaj je pri pristanku ključno in kako lahko pristanete tako natančno?
Trening, trening in spet trening ... Ključna je izbira prave višine za ciljni dolet, saj le tako lahko maksimalno upočasniš hitrost jadralnega padala nad tarčo. Ko pa ciljaš 0, ki je premera 2 centimetra, je pomembno, da ostaneš osredotočen vse do prvega dotika. Vse to pa zahteva veliko vaje. Ne nazadnje je pomembna tudi oprema. Že pet let uspešno sodelujem s češkim proizvajalcem padal Gradient. Podjetje in njihov direktor Ondrej Dupal vsako leto poskrbijo za brezhibno opremo, s katero nastopam. Poleg njega sta nepogrešljivi pomoč Občine Laško in Letalske zveze Slovenije.
Story: Lani ste osvojili celo naziv evropskega prvaka, ki ga še držite. Ga boste poskušali letos ubraniti?
Prihodnje leto je evropsko prvenstvo v domačem Kobaridu. To je dodaten izziv za ubranitev naslova evropskega prvaka. Vsekakor bomo imeli prednost domačega terena, kjer bomo začeli trenirati že to jesen.
Story: Kje potekajo najtežja tekmovanja in kakšne izzive predstavljajo za tekmovalce? Odidete kdaj pred tekmovanji v te države in trenirate?
Kje je najtežje tekmovati, bi vam težko povedal, saj je največ odvisno od vremenskih razmer. Če so te slabe, je vsak pristanek zahteven. Tako je bilo tudi lani, ko smo pristajali na odprtem travnatem letališču v Vilni v Litvi in so bile razmere glede na teren zelo zahtevne. Od 12 letov niti dva nista bila enaka.
Story: Kje so najboljše razmere za treninge jadralnega padalstva pri nas? Kje ste vi nabirali izkušnje? Kako ste sploh zajadrali v tovrstni šport?
Doma sem v Rimskih Toplicah, kjer sem obdan z mnogo vzletišči za jadralne padalce in še z več različnimi pristajalnimi prostori. Zato večino treninga opravim kar doma. Glede na prihajajoče prvenstvo pa pozneje izberem še bolj oddaljena vzletišča in pristanke, odvisno od konfiguracije terena na tekmovanju. V srednji šoli sem želel leteti z letalom in začetek jadralnega padalstva v Sloveniji je bila v tistem času odlična priložnost za moje želje po letenju. 25. maja pred 27 leti sem prvič poletel z jadralnim padalom. Danes še vedno uživam v letenju in se veselim vsakega prihajajočega tekmovanja.
Story: Kako pa vaše športne podvige spremlja žena Janja?
Brez njene pomoči in sodelovanja seveda ne bi bilo takšnih rezultatov. Do mojega dela in treninga je zelo kritična, in to zelo cenim, saj mi daje dodatno koncentracijo na tekmovanjih. Po vsakem uspešnem treningu in trdem delu se v športu pričakuje tudi rezultat, ki pa v mojem primeru ni izostal.
Story: Je kdaj izrazila kakšne dvome o vašem početju? Ne nazadnje je tovrstni šport lahko tudi nevaren? Kako sami gledate na to?
Nikoli ni izrazila nobenega dvoma in mi popolnoma zaupa. Se pa zavedam vseh lepot in nevarnosti tega športa, saj vedno izkoriščamo pogoje, ki nam jih ponuja narava, ta pa je velikokrat nepredvidljiva. Po vseh teh letih sem postal previdnejši, hkrati pa zaradi izkušenosti morda včasih preveč predrzen, saj se med treningi natančnega pristajanja med letom vedno rad dotaknem smreke, strehe, terase, ograje ... Vendarle pa mora varnost ostati na prvem mestu.
Mihaela M. Kocbek
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
