Pevka Jadranka Juras je jeseni izdala svoj drugi samostojni album z naslovom Sakura. Sakura v japonskem jeziku pomeni češnjev cvet, ta pa simbolno pomeni nov začetek. Mi smo jo namesto o začetku vprašali o koncu, natančneje o mesecu na koncu leta.
Ste se decembra kdaj počutili še bolj osamljeno kot druge mesece? Ste kaj še bolj pogrešali kot prej?
Niti ne, saj sem vedno obkrožena z ljudmi in živalmi, ki jih imam rada. Sicer pa se poskušam kar sama vedno dovolj motivirati in zabavati, ker menim, da je treba najprej najti oporo v samemu sebi … Ne počutim se osamljeno, sem pa pogosto sama, kar pa me ne moti.
Kako prenašate evforijo, ki se dogaja ta mesec - nakupovanja, popivanja, druženja?
V taki evforiji se ne prepoznavam in se je izogibam, ker v tem vidim eno veliko praznino, osamljenost in žalost ljudi. Srečen in neobremenjen je tisti človek, ki je srečen in neobremenjen vse leto in ki mu ni treba 'zapijati' problemov ali nakupovati noro dragih daril, da bi drugim pokazal, da mu je mar.
Lahko rečete, da se vaše počutje decembra kaj spremeni?
Spremeni se le toliko, da si od 1. 12. po hiši zelo rada prepevam božične pesmi, sploh tiste iz džezovskega repertoarja, sicer pa ne. Pa nekako se počutim bolj povezana z ljudmi, a hkrati še bolj odtujena.
Imate decembra kdaj slabo vest, češ da ste čez leto naredili premalo dobrega, premalo za druge?
Ne. Ta slaba vest se me polasti tedensko.
Ste kot otrok kdaj sedeli na kolenih Dedka Mraza in mu peli? Kaj bi mu zapeli danes?
Enkrat vem, da sem mu pela … vsaj fotografija obstaja. Če pa bi mu danes morala kaj zapeti, bi mu zapela kar pesem What's going on.
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste bili za silvestrovo sami?
Seveda, in to zelo rada.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču