Jakob Kapus: Zase ne kuham preveč rad

31. 1. 2016 | Vir: Lea
Deli

Med velikimi ljubitelji kulinarike je tudi nekdanji plesalec, zdaj pa vaditelj in osebni trener Jakob Kapus. Glede na to, da je njegovo življenje od nekdaj zapisano gibanju, je zdrava prehrana zanj seveda pomembna.

Jakob Kapus, nekdanji plesalec, ki je svoje poslanstvo našel v skrbi za zdravo gibanje skupin in posameznikov, obožuje dobro hrano. Pri izboru restavracij, ki jih obišče, ali kuhinj, ki jih izbere, je precej izbirčen. 

"Zelo rad jem, sploh če je dobro. Dokler je na mizi hrana, sem dobre volje. Uživam pa tudi pri pripravljanju hrane, sploh ko kuham za druge," prizna.

"V kuhinji se zelo dobro znajdem. Od nekdaj zelo uživam v domači kuhi, verjetno zato, ker je bil moj dedek odličen kuhar in sem ga večkrat opazoval pri delu. Ena mojih prvih igrač so bile njegove pokrovke. (smeh) Danes mi hrana pomeni užitek, veselje, sproščanje in bistven del zdravega življenja. Je pa res, da sem v zadnjih letih spoznal in dobil veliko informacij o hrani in se tudi sam odpravil na raziskovanje in zbiranje dejstev. Glede na to, da se skoraj vsak dan ukvarjam s športom in pri športnem udejstvovanju pomagam tudi drugim, moram paziti tudi na to, da jem ne samo okusno, ampak tudi kakovostno, ter da zagotovim vse potrebne snovi za organizem. Svoje znanje in izkušnje rad delim z vsemi svojimi vadečimi."

Izbirčen

Jakob ni izbirčen jedec. Je skoraj vse.

"Obožujem italijansko hrano, testenine bi lahko jedel vsak dan. O svetovnih kuhinjah se najraje poučim na kakšnem potovanju ali pa pri prijateljih, ki niso iz Slovenije," pojasni. "Zadnje čase velikokrat pripravim zelenjavno pito iz pirine moke, za razvajanje pa svojo posebno zdravo čokoladno kremo iz avokada z višnjami. Tudi slaščic lahko pojem v neomejenih količinah, sploh če jih pripravim sam in vem, da z njimi ne grešim. Hrana je dandanes tako dostopna, da se skoraj nič ne prilagajam letnim časom. Jem po obdobjih, sploh zajtrke. Pogosto imam več tednov enak zajtrk. Trenutno vsak dan začnem s proteinskim smutijem. Da pa ni vsak dan enak, menjam sestavine. Najrazličnejše sadje, zelenjavo, okus pa lahko začinim tudi s proteinskimi dodatki različnih okusov. Pomembno se mi zdi, da zjutraj zaužijem tudi dovolj proteinov. Seveda pa se na krožniku znajde tudi hrana, značilna za določena obdobja, sploh kadar obiščem babico ali pa med prazniki. Potica se ne je ravno vsak dan, kajne?"

Ideje za kuhanje

Jakob pri kuhanju uporablja različne začimbe. 

"Sol in poper sta vedno izhodišči, potem pa dodajam še celo paleto začimb. Načeloma se oprem na svoj nos in se prepustim kreativnosti, nima smisla, da je rižota vsakič enakega okusa. Še pred kratkim sem bil precej zadržan pri kombinaciji okusov, a zadnje čase sem bolj pogumen. Obstajajo stvari, ki na prvi pogled ne grejo skupaj, pa na koncu poskrbijo za čudovito pravljico okusov. Na primer piščanec in lešniki. Če utegnem, rad pogledam kakšno kuharsko oddajo in vedno dobim kakšno odštekano idejo, ki jo uporabim za izhodišče, ali pa opazim kakšen super trik za pripravo nečesa in potem tehniko uporabim za druga živila. H kuharski knjigi se zatečem samo, če nisem prepričan o kakšnem pomembnem razmerju količin pri peki, pa še takrat rad kaj spremenim po občutku in, ja, priznam, včasih se ne izide. Predvsem pri končnem vizualnem vtisu, je pa dobro. Pot do tega, kaj bom kuhal, je navadno kar dolga. Če kuham za gosta, se najprej pozanimam o njegovi najljubši jedi, nato poiščem recept, ampak ker želim narediti vtis, recept vsaj nekoliko spremenim. Takšno kuhanje je vedno adrenalinsko, saj ne moreš biti nikoli prepričan, kako se bo izteklo. Zase ne kuham preveč rad. Pripravim si stvari, ki jih lahko pogrejem in pojem še naslednji dan, poskrbim le, da je dovolj hranljiva, da me drži pokonci in omogoči vse napore. Odlično pripravim piščanca z lešnikovo omako in lešnikova omaka je nastala brez recepta, na katerega bi se oprl. Nastala je z eksperimentiranjem in jo vedno ponosno dodam na krožnik. Pohvalijo pa tudi proseni narastek s proteini in jabolki."

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord