Če kdo, potem se športniki prav gotovo še kako dobro zavedajo pomena vztrajnosti. Čeprav je zima še daleč, bodo prihodnje mesece zaznamovale priprave na zimske olimpijske igre, ki bodo potekale v Pjongčangu in na katerih bodo lahko stiskali pesti za slovenske zimske junake.
Prav zato smo se odločili, da tokrat predstavimo dva 'vztrajneža' v pravem pomenu besede, tako aktivnega biatlonca Jakova Faka kot tudi nekdanjo junakinjo zimskih OI Petro Majdič.
Petra Majdič: Z zlomljenimi rebri do cilja
Nekdanja smučarska tekačica Petra Majdič je sinonim za vztrajnost. Ne le zaradi trdega dela, s katerim se je prebila v sam svetovni vrh, temveč tudi zaradi epske zgodbe v Whistlerju, zaradi katere je postala slovenska narodna junakinja. V boju za olimpijsko odličje leta 2010 je namreč Petra že ob padcu na ogrevanju staknila hudo poškodbo, a ni odnehala, temveč je z vso trmo kljubovala bolečini in se prebila vse do brona, ki se še danes blešči kot zlato. Slovenska zimska športnica je z zlomljenimi rebri in poškodovano popljučnico dosegla velik uspeh za slovenski smučarski tek.
Danes Whistler dojema kot zanimivo postajo na poti svojega življenja, ki pa še zdaleč ni edina. Svojih zob Petra ni pokazala le na kanadskih tleh, temveč ob številnih priložnostih v svoji bogati karieri. Kot je zaupala novinarjem, so jo zaznamovali tudi dogodki v Libercu, kjer je svetovno prvenstvo doživljala z boleznijo. Velikokrat so jo prizadeli tudi očitki gledalcev in medijev, zaradi katerih je dvomila o svojem delu pa tudi življenju. Vsemu navkljub je dvomljivcem zaprla usta, ob koncu dolgoletne kariere pa bila deležna številnih pohval in stiskov rok.
Tudi po koncu ohranja številne lastnosti, ki jih je pridobila kot športnica, vse od vztrajnosti do trdega dela. Ob teku se je naučila, da si mora večkrat vzeti čas, se stvari lotiti korak za korakom. Pred časom se je poslovila od vloge podpredsednice Smučarske zveze Slovenije, saj se želi v celoti posvetiti družinskim obveznostim.
Jakov Fak: Hotel biti vojak, postal športnik
V mladosti je biatlonec Jakov Fak sanjal, da bi postal vojak, kaj kmalu pa je svoje sanje preusmeril v šport. Že njegovo otroštvo je bilo namreč prepleteno s športom in za svojo športno pot se lahko zahvali tudi staršem. Ti so mu stali ob strani in ga podpirali, ga usmerili v šport. Jakova prva ljubezen je bilo sicer alpsko smučanje, zelo priljubljeno v njegovem rodnem kraju, nato pa se je vendarle odločil za biatlon.
V srednji šoli se ni dobro zavedal poti, ki jo mora profesionalni športnik prehoditi, vendar pa je bil za to pripravljen žrtvovati marsikaj. Nekoč je novinarjem priznal, da je večji del narejen že s tem, ko veš, česa si resnično želiš. S trdim delom se mu je uspelo prebiti v sam vrh, leta 2012, le tri leta po začetku profesionalne poti, je že slavil naslov svetovnega prvaka v posamični disciplini, leto pozneje pa je dosegel tretje mesto na OI v Vancouvru.
Kaj kmalu je hrvaški grb zamenjal za slovenskega in v zadnjih letih je Slovence navduševal s svojimi predstavami, vse dokler na prizorišče niso posegle zdravstvene težave. Te so mu otežile kar nekaj mesecev, v katerih svojih zamisli ni mogel uresničiti, kot bi si morda želel, tako sam kot tudi oboževalci. Težav z zdravjem in poškodb je sicer Jakov vajen, pred leti je moral sezono končati zaradi zmrznjenega prsta, ki se je komaj pocelil do poletja.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
