Simpatični biatlonec Jakov Fak, ki se je z zadnjih zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu vrnil s srebrnim odličjem, je pred meseci spremenil svoj naslov.
S svojo mlado družinico je zgradil novo domovanje v srcu Gorenjske, v Lescah. A kot nam je zaupal, je zaradi natrpanega urnika le bolj redko doma, nič kaj drugače ne bo niti letos.
“Čeprav pred nami ni olimpijska sezona, je pa zato svetovno prvenstvo. Vedno je neki cilj, ki ga je treba izpolniti. Nekaj, kar se pričakuje od tebe, kar tudi sam pričakuješ. Glede na dosedanje uspehe je spet želja, da bi tudi s svetovnega prvenstva prinesel kolajno in bil tudi v svetovnem pokalu na kar se da visoki ravni,” nam je pred začetkom sezone zaupal Jakov, ki se dobro zaveda, da so prav visoka pričakovanja tista, ki povzročajo pritisk, vendar so tudi sestavni del športa: “Če si nečesa ne želiš, tega niti ne moreš doseči.” Šport ni igra na srečo. Pri lotu vplačaš listek in po naključju zadeneš; če ga, je sreča toliko večja, če ne, pa sledi razočaranje. V športu se nič ne zgodi brez dela in truda. Morda na lokalni, ne pa na svetovni ravni.”
Sam je že v mladosti izkusil pritisk, ki mu prav zato ni prav nobena neznanka, a mu je trema že od vseh začetkov popolnoma tuja. “Nikoli nisem občutil treme. Kakšnih fizioloških pritiskov ne začutim. Vem, koliko dela sem vložil v kakšno stvar, in s to samozavestjo se podam na progo,” ponosno pove, zato pa skesano prizna, da s kritikami na svoj račun ne varčuje. Pobaram ga, da je prav to morda odlika najboljših športnikov, in pritrdi mi: “Seveda, če nisi kritičen do sebe, ne moreš biti niti do drugih. Sam sebi si vedno najboljši kritik, če si kritiko seveda znaš izreči, jo sprejeti in iz tega tudi kaj narediti.”
Nova sezona je pred vrati, prihaja čas, ko zimski športniki le redko dobijo priložnost za preživljanje prostega časa z najbližjimi. Na to se je tudi Jakov z leti že navadil, čeprav ga ob odhodu od doma venomer stisne. “No, tudi med pripravami smo zelo malo doma. Smo malo drugačni od večine športov, saj res veliko časa preživimo v tujini. Ampak to smo si sami izbrali,” poudari“Morda bo letos slovo od doma še toliko težje, saj se je družinica Fak pred meseci preselila v novo domovanje. Hčerka Mila lahko tako prosto teka po zelenici pred hišo, očka pa, če mu čas dopušča, postori kaj okrog hiše.
Pa se je na novo gnezdece že navadil? ”Zame je bilo vedno bolj prijetno življenje v hiši kakor v stanovanju. Na to se hitro navadiš. Sem pa res še toliko bolj vesel, če vidim, da moja družina uživa v tem,” nam je zaupal Jakov, ki je ob tem pohvalil tudi svež gorenjski zrak, na katerega se je že navadil, saj zaradi treningov veliko časa preživi na Gorenjskem.
Biatlonec nam je razkril, da se odlično razume tudi s svojimi novimi sosedi, zaradi česar je bivanje v novem domu še bolj prijetno. “To je res velik življenjski projekt. Ko enkrat to ustvariš, zase in za svojo družino, občutiš res veliko zadovoljstvo. Z družino imamo odlične sosede, kar je dodaten plus.” Njegova hiša je zrasla v pičlih nekaj mesecih, za kar so poskrbeli v podjetju Lumar, sam pa zaradi urnika tekem in treningov h gradnji hiše ni kaj dosti pripomogel.
Mu je kaj žal, da ni mogel biti pri gradnji bolj udeležen? “Ja, po eni strani mi ni tuje prijeti za kakšno delo, po drugi strani pa sem se moral osredotočiti na tisto, kar počnem,” prizna, a opravila mu niso tuja. Glede na to, da je pogosto odsoten, se ob prihodu domov brez težav loti kateregakoli opravila, saj mu prav nič ni odveč. A obenem do nobenega tudi ne goji prav posebne simpatije. “Najraje pa se igram s hčerko, a to le ni hišno opravilo,” za konec zatrdi in njegove ustnice se ob omembi male princeske Mile razširijo v nasmešek.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije Goran Antley, Igor Zaplatil, Profimedia
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
