ZJanom Bučarjem sediva v zakulisju snemanja televizijskega šova Mama kuha bolje. To je najin drugi skupni intervju – led je prebit, beseda pa je stekla kot po maslu.
Tokrat me je zanimalo vse od tega, kako dobro se znajde za kuharskim pultom, do ambicioznosti mam in njihovega podmladka. No, tudi očetovstvu in slovenskemu humorju sva namenila nekaj besed. Nadvse simpatični Jan še strese nekaj šal, nato pa se mu že mudi pod studijske luči, kjer se vedno znova prelevi v ljubljenca z malih zaslonov.
Jan, kako se je danes začelo vaše jutro? Ste po vseh snemanjih že nekoliko utrujeni?
Joj, pravi dan ste izbrali. Včeraj smo praznovali prijateljev rojstni dan in je bilo jutro posledično zelo kratko. Smo pa s kavo vse rešili.
Postavite se v vlogo tekmovalca, z mamo ob boku. Po čem bi zadišalo?
Moja mama veliko in zelo dobro kuha. Kar se tiče nje, bi se lahko lotila vsega, kakšna bi bila moja izvedba, pa bi bila bolj vprašljiva. Sem šibkejši člen. Bi pa verjetno pripravila mlince, zelje in purana, domače jedi ji gredo dobro od rok.
Obstaja jed, ki je ne bi nikoli poskusili? Kakšna eksotična specialiteta ...
Polovica menija na Tajskem. Najprej sem bil na popotovanju tamkaj izjemno pogumen, želel sem poskusiti škorpijona, hrošče in kobilice, vendar sem hitro ugotovil, kakšna je pravzaprav priprava teh jedi. Ščurke preprosto vzamejo s tal in vržejo v ponev z oljem. Sem raje zavil na dunajski zrezek s krompirčkom. Sem za eksperimentiranje, vendar v mejah normale in higiene.
Kako dojemate odnose med tekmovalnimi pari? Kdo je po navadi bolj ambiciozen in si želi zmage – mame ali otroci?
Imeli smo že zelo ambiciozne starše in otroke, je pa res, da sem si starše bolj zapomnil. Lahko da je to zgolj občutek, ker so v poziciji dajanja navodil in so posledično videti bolj zagnani ...
Pravzaprav večino časa preživite v družbi otrok, tudi v lutkovnem gledališču, kjer ste zaposleni. Vas kdaj zamika, da bi imeli svoje?
Bi imel, seveda.
Bi bili strog oče?
Že kar vidim, kako se bom delal strogega, v resnici pa me bodo vrteli okoli prsta. Zagotovo bom največja 'mevža' od očeta.
Nekje sem zasledila izjavo Klemna Janežiča, da v gledališču opaža vse več mladih, verjetno oboževalk, ki jim je prirasel k srcu v Usodnem vinu. Se tudi vam to dogaja?
Večji porast obiskovalk je gotovo zaradi nadaljevanke, če ne drugega, nas vsaj spoznajo na odru. Zaradi televizije smo le bolj prepoznavni.
Ob poplavi kuharskih šovov na slovenskih televizijah pa je ravno ta med gledalci zelo priljubljen. Zakaj je tako?
Moja mama kuha bolje pravzaprav ni kuharska oddaja, gre za tekmovanje. Namen preostalih kuharskih šovov je učenje, podajanje znanja – tukaj pa gledalci manj potegnejo od recepta, se pa lahko poistovetijo s tekmovalci in njihovim odnosom. Tukaj se pokaže psihologija.
Kaj konkretno s področja psihologije pa ste odkrili med kuhanjem?
Če se malce pošalim, vsi odnosi se 'zglihajo' v postelji, razkrijejo pa v kuhinji.
Si sicer zapisuješ šale, ki jih kasneje uporabiš za zabavanje občinstva?
Scenarije pišemo skupaj, a ker ni veliko časa za priprave in oddaje snemamo kot po tekočem traku, je veliko odvisno od moje improvizacije.
Se vam zdi, da smo Slovenci narod s smislom za humor?
Mislim, da imamo dober smisel za humor. Veliko je komedijantov, je pa res, da se na svoj račun ne znamo pošaliti. Raje se smejimo drugim.
Si pa predstavljam, da ste v družbi prav tak zabavljač kot pred kamerami.
Sicer bi bilo to bolj vprašanje za moje prijatelje, vendar sem po mojem mnenju kar šaljivec. Verjetno so že vsi slabe volje, ker jim že presedam s šalami.
Tekst: Neja Drozg
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"