Poletje je pred vrati in na atraktivnem prizorišču ob vznožju Pohorja na letnem odru Ruše sta 9. in 10. junija nastopila Jan Plestenjak in Siddharta v sklopu mladinskega festivala Kursšlus. Pod zvezdnatim nebom je tako zadonelo kot še nikoli.
Jan Plestenjak nam je zaupal, kaj pričakuje od Štajercev in kako se pripravlja na letošnje poletje.
Kaj vam pomenijo nastopi na Štajerskem koncu?
Poleti me čaka 12 koncertov po vsej Sloveniji. Potem se bom umaknil z odrov za leto dni in v miru pripravljal nov album. Težko bi delal razlike med različnimi prizorišči v naši deželi. Gotovo pa ima vsak del Slovenije svoje značilnosti. Spominjam se svojih začetkov, ko so mi vsi govorili, da je štajersko občinstvo najtežje osvojljiva trdnjava, da pa je, ko je enkrat tvoje, tudi najbolj zvesto. Vsekakor se vedno vračam na Štajersko z veseljem in komaj čakam tudi koncert v Rušah.
Kako pa čas izkoristite za 'ustvarjalno' svobodo? Si jo vzamete?
Mislim, da sta pritisk in stres pozitivna pri ustvarjanju. Pretirana 'komoditeta' lahko zmanjša samokritičnost. Če se ozremo v zgodovino umetnosti, so bila skoraj vsa največja dela, od glasbe, slikarstva do arhitekture, ustvarjena pod pritiskom naročnikov. Morda je edina izjema impresionizem. Vsekakor je potrebna velika zbranost, ko ustvarjam. S tem izkazujem tudi spoštovanje do svojega občinstva.
Nekateri ljudje so bolj produktivni, kadar so pod stresom. Kako delujete vi, kadar ste pod pritiskom?
Pod pritiskom se zberem in sem zelo stabilen, ko pa pritisk popusti, tudi temu primerno padem.
Kateri trenutki so za vas najbolj stresni v glasbeni karieri?
Najbolj stresno je, če nekaj dni pred koncertom zbolim in ne vem, ali bom lahko izpeljal koncert. To je res velika odgovornost do vseh sodelujočih in organizatorja, predvsem pa do ljudi, ki so kupili vstopnice.
Kaj vam daje največji zagon?
Najlepše je ustvarjati pesem. Takrat sem v nekem paralelnem stanju. Nekateri ljudje meditirajo, jaz pa se samo usedem za klavir, vzamem kitaro ali pa postavim predse bel papir in sem tam. Ko leto ali dve pozneje ljudje pod odrom pojejo z mano pesem, ki sem jo napisal, je to nepopisen trenutek zame.
Nekje sem slišala, da ste zelo 'zahtevni', kar se tiče celotne zgodbe pri ustvarjanju glasbe. Ste odprti tudi za ideje in predloge, ki jih imajo drugi okoli vas?
Vedno se rad družim z ljudmi, ki so v nečem boljši od mene, in se od njih učim. Ne živim v balonu samozadostnosti. Pravzaprav prav hlepim po nasvetih, a je žal tako, da si mi jih marsikdo iz spoštovanja do mojega uspeha ne upa dati. Zato vedno izbiram koproducente, za katere vem, da me ne bodo le trepljali in hvalili.
Pred vrati je poletje in vemo, da ga tudi v naravnost obožujete. Pogrešate kaj lokal, ki ste ga imeli? In če bi bila priložnost, bi še kdaj obnovili kakšno podobno zgodbo? Z lokalom na Obali?
Verjetno ne bom nikoli več najel lokala od občine. Imam slabe izkušnje. Župani se menjajo in vedno z njimi pridejo oportunisti s svojimi interesi, ki jim ni pomembno, kaj je skupno dobro. Imeli smo simpatičen lokalček na obali, kjer se v petih letih ni zgodil niti en pretep, igrali so mladi bendi in res je bilo prijetno vzdušje. Zdaj že skoraj pet let tam ni nič. Očitno to nekaterim bolj ustreza. Pa saj mi je ne nazadnje tudi vseeno. V Ljubljani imam z Boštjanom Menartom Playo v BTC in Sobo 102 v centru in ponosen sem na obe.
Gostinstvo je vaš postranski posel. Nekje sem slišala, da glasbeniki ne morejo dobro živeti, razen če niso Jan Plestenjak. (smeh) Je kaj resnice v tem?
Nasprotno. Jaz sem eden izmed tistih, ki so dokaz, da se da uspešno ustvarjati glasbo. Normalno je, da v tako majhni deželi ne more biti takih izvajalcev 100, vsekakor pa se da in upam, da je to lahko spodbuda mladim, ki so na začetku poti.
Kako gledate na to, da ste veliki večini nekakšen idol? Pomagate tudi drugim (glasbenikom), če pridejo k vam po nasvet?
Vedno pomagam in dam nasvete. Bolj me skrbi, da marsikdo misli, da je pojedel vso pamet in niti ne želi nasvetov, potem pa jokca, kako je v Sloveniji neumna publika in ne razumejo njegovega veleustvarjanja.
Seveda ne morem mimo tega ... Punce me nenehno sprašujejo, katera je Plestenjakova 'nova'. Nisem na tekočem. Jan, kaj je skrivnost vašega samskega življenja?
Nobene skrivnosti ni. Jaz sem malo starinski in še vedno verjamem, da obstajajo ženske in moški in da ni vse skupaj uniseks. Današnji čas je prinesel nesrečo obema spoloma. Ženske se morajo/ali pa želijo obnašati po moško, moški pa so poženščeni in so v kopalnici dlje od žensk. 'Jebiga', je pač tak čas, ampak jaz temu ne mislim podleči.
Kaj pa vaša mama pravi na to in kako ona sprejema vaše ljubezenske odločitve?
Ne obremenjujem je s tem.
Verjetno pa bi si želela tudi že kakšnega vnuka?
Vsekakor. Tudi jaz bi si to želel.
MIMA
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču