Svoje razmišljanje, da z iskrenim početjem in trudom slej ali prej pridejo rezultati, je glasbenik in diplomirani fizik Janez Dovč udejanjil skozi več kot deset let profesionalnega ukvarjanja z glasbo, katerega 'plod' sta tudi založba Celinka in festival slovenske avtorske glasbe Godibodi.
Story: Velik del vašega ukvarjanja z glasbo se nanaša na slovensko ljudsko glasbo. Opravljate delo etnomuzikologa?
Zagotovo. To je bil in je še vedno pomemben del mojega ustvarjanja, s tem, da mi je bila ljudska glasba ključna za zavedanje prostora, družbe, kulture, vrednot, etike, odmev prostora, iz katerega sem. Ljudska glasba je vsekakor lepa pot, da do vsega tega dobiš odnos in da tudi v svojem avtorskem udejstvovanju to spoštuješ. Zdaj sem manj prisoten v krogu ljudske glasbe, kot sem bil, ker se vedno bolj ukvarjam z avtorskim ustvarjanjem. Vsekakor pa je ukvarjanje z ljudsko glasbo name pustilo velik pečat.
Story: Želite z založbo Celinka in festivalom Godibodi spodbujati tudi druge glasbenike?
Moramo se povezovati in med sabo uglaševati, da se rešimo bolezni tega časa. Družba namreč zdaj deluje za manjše interesne skupine, kar moramo spremeniti, da bo sistem deloval tudi za splošno človeško dobro, za naravo in sobivanje. Odkar sem postal oče, to sprejemam drugače, tudi bolj dolgoročno in se še bolj ukvarjam z vprašanjem, kam gre ta svet.
Story: Se vam je skozi očetovstvo spremenil pogled na svet?
Nekaj tega odnosa sem zagotovo imel že iz družine, ki je velika. Kot najstarejši od petih otrok sem bil nekako pomožni starš, kar se tudi kaže v različnih projektih, kjer sem združeval različne glasbenike. Recimo s projektom Sounds of Slovenia, kjer sem skozi velik ansambel kakovostnih glasbenikov želel doseči uglašeno sinergijo in na naraven način ustvariti ustvarjalno polje različnim glasbenikom, ki do takrat niso imeli izoblikovanega odnosa do slovenske ljudske glasbe. Skozi ta projekt se jim je odprla nova perspektiva. Tudi v življenju je nujno kazati nove poti in s tem odpirati nove perspektive. Ljudje smo pač radovedni in gremo za tem, če nam je zanimivo.
Story: Zakaj vztrajate z založbo, čeprav to ni dobičkonosen posel?
Izdaja zgoščenk v okviru založbe Celinka sploh nima zveze s komercialnostjo, bolj gre za grajenje vsebine, zgoščevanje - povezovanje in arhiviranje. Sicer se družba počasi že prebuja in je na ravni posameznikov ozaveščenost že prisotna, naslednja stopnja pa bo ta, da bo ozaveščenost prerasla in se bo posledično pohvalilo in podprlo tisto, kar je dobro, in ne bo več toliko zavisti, temveč več zavesti.
Story: Je festival Godibodi podaljšek tega vašega delovanja?
Festival Godibodi bo letos devetič, znova bo razen v Ljubljani potekal v devetih mestih v Sloveniji pod skupnim imenovalcem mreženja in sinergičnih učinkov. Danes se v poplavi vsega skupaj na površje prebiješ le, če intenzivno zgostiš delovanje v kratkem časovnem obdobju, da se o tem sploh kaj sliši. Od tod tudi slogan festivala Odprite ušesa.
Story: Lahko rečemo, da ste vsestranski, kar se tiče glasbe?
Kot glasbenik sem v prvi vrsti instrumentalist: harmonikar, igram tudi dosti drugih instrumentov, še posebej, ko potrebujem kakšen poseben zvok za filmsko glasbo ali kaj podobnega. Če potrebujem zvok klavirja ali basa, je najbolje, da tudi to zaigram. Zakaj bi na vsak način vztrajal pri harmoniki, saj je vsak zvok za nekaj. Glasba je sama po sebi dobra veščina za pridobivanje širine tudi na drugih področjih življenja. Če se v nekaj poglabljaš, ti to razširi pogled tudi na druge stvari, čeprav niso toliko povezane z glasbo. Zelo smiselno se mi zdi tudi glasbeno izobraževanje za otroke, četudi ne bodo glasbeniki. S tem otroci dobijo boljši odnos do stvari, bolje znajo poslušati, dobijo občutek za skupinsko igro, ritem in osredotočenost. Dobro je, da se otrokom odpre čut do igranja, igrivosti, da se ne igrajo v virtualnem svetu z računalniškimi igricami, temveč se znajo igrati v realnem svetu in se veselijo novih spoznanj ter skozi življenje ta odnos ohranjajo. Saj so tisti znanstveniki, ki se igrajo, super. Tudi glasbeniki se igramo. Res pa je, da ta igra sčasoma postaja vedno bolj odgovorna, kakor tudi rezultati bolj resni.
Story: Z vasi ste se preselili v mesto, zdaj pa ste se vrnili na vas. Zakaj?
Pot, ki jo hodim, se mi zdi idealna. Odraščal sem na vasi. Na začetku profesionalne glasbene kariere, ko sem začel igrati pri skupini Terrafolk in se deklariral kot glasbenik ter pustil drugo službo, sem osem let živel v središču Ljubljane. Bilo je super, ker sem s tem prihranil veliko časa. Zdaj sem se v glasbenem krogu ustalil in ne potrebujem več toliko mreženja in sestankov, pa tudi ne paše mi več toliko, in sem zaradi družine spremenil okolje s selitvijo v Sneberje. Blizu imam starše, velik vrt, saj nam precej pomeni, da jemo zdravo hrano in smo samooskrbni. Tudi s samooskrbo se precej ukvarjam, predvsem skozi zanimive projekte.
Story: Recimo?
Pred leti smo imeli projekt s česnom, ko sem z glasbeniki iz Sounds of Slovenia, med katerimi so bili Jani Hace, Vesna Zornik, Eva Hren, Trkaj, Boštjan Gombač ... posadili njivo s česnom in potem imeli družinske piknike, pleli, se družili, kurili ogenj, peli ob ognju, otrokom spodbujali odnos do zemlje. Potem smo to pobrali in zapakirali v lične škrniclje ter namesto CD-ja izdali ČD, ker sta bila notri naš česen in koda za prenos našega albuma, kar pomeni, da smo glasbeniki, ki smo gojili česen, posneli tudi album. Zame je to bil eksperiment.
Story: Kako so ta projekt sprejeli domačini v Sneberjah?
Sprva so se čudili, češ kdo so ti ljudje, potem pa so v Delu lahko prebrali, da so glasbeniki sadili česen in se jim je zdelo v redu. Spogledoval sem se tudi z idejo, da bi vsak glasbenik, bend zase in svoje poslušalce našel nekaj uporabnega, izdelek, ki ima za sabo neko zgodbo in je obenem uporaben, po koncertu pa bi ga tako kot zgoščenke prodajal oboževalcem. Recimo, Rudi Bučar bi imel četrt litra olivnega olja, Samo Budna, ki je iz Prlekije, nekaj značilnega od tam ...
Story: Boste na nastopu ob razstavi Nikola Tesla - človek prihodnosti združili fiziko in glasbo?
To počnem posredno že ves čas, ker je fizika v glasbi zelo prisotna, še posebej, če jo opazuješ in analiziraš skozi frekvence in različne pojave. Meni je zelo ljuba resonanca, ki je tudi pojav, s katerim lahko marsikaj razložiš v družbi, naravi in tudi odnosih med ljudmi. K sodelovanju me je povabil Cankarjev dom ob razstavi Nikola Tesla - človek prihodnosti. Predstava Tesla bo združevala moji življenjski področji, fiziko in glasbo. Premiera bo konec oktobra v Cankarjevem domu, vključil bom novo glasbo, ampak odigrano s futurističnimi instrumenti. Eden je Teslova tuljava, potem bo še laserska harfa, theremin, veliko elektronike in instrumentov, kjer se zelo vidi vloga fizike, znanosti.
Story: Skupina Jararaja še vedno deluje?
Še vedno. Že dve leti imamo zelo zanimivo glasbeno predstavo Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture. Je zelo zanimiva avtorska predstava, ki ima izrazit pečat ljudskosti, ker tudi skupina, ki je zrasla iz prijateljevanja, goji ta zvok.
Sveža in kakovostna glasba
Letošnji, že 9. po vrsti festival slovenske avtorske glasbe Godibodi, ki bo od 2. do 4. junija, ko bo izšlo devet žanrsko zelo različnih novih albumov, bo predstavil svežo in kakovostno glasbo (ElaBanda, Zamee, Radio Mondo, Mistika Terrafolk & Simbolični orkester ...).
Potekal bo na odrih od Nove Gorice, Kranja, Ljubljane, Maribora, Novega mesta, Pirana, Sežane, Vrhnike do Žalca, glavno prizorišče festivala pa bo Letni vrt Hostla Celica v Ljubljani.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
